<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117314"><dc:title>Die Nachkriegszeit in Joseph Roths „Hotel Savoy“</dc:title><dc:creator>Kompolšek,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lughofer,	Johann Georg	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>povojni čas</dc:subject><dc:subject>Hotel Savoy</dc:subject><dc:subject>revolucija</dc:subject><dc:subject>pomanjkanje</dc:subject><dc:subject>ZDA.</dc:subject><dc:description>Kot je že znano, je bila prva svetovna vojna ena največjih vojn v zgodovini človeštva. Terjala je mnogo življenj, hkrati pa povzročila ogromne ekonomske izgube. Postavila je temelje bede naslednjega obdobja. Povojni čas je bil v centralni Evropi čas pomanjkanja, bolezni, smrti, stradanja, brezdelja, temačnosti, depresije, revščine in bogatenja elite.

Knjiga z naslovom Hotel Savoy predstavlja izgubljeno cono udobja, kjer se udomačijo pribežniki iz vojne in ujetništva, hkrati pa tudi tisti, ki niso imeli denarja za lastno prebivališče v mestu. Tu se kaže nekakšna anarhija hotela Savoy. Premožnejši ljudje živijo v nižjih nadstropjih, medtem ko revnejši živijo v višjih. Sama problematika tega časa je prikazana skozi oči glavnega lika, Gabriela Dana. Spremljamo ga po poti iz ujetništva vse do premožnega dela pri fabrikantu Bloomfieldu in ob tem spoznamo grozote takratnega časa.

Vračanje v domovino oziroma potovanje domov ima na roman Hotel Savoy močan vpliv. Ta se kaže predvsem pri Gabrielu in gospodu Bloomfieldu. Gre za osebi različnih stanov in različnih miselnosti, a ju združuje ljubezen do svoje družine, porekla in domovine. Izvir tega je pisateljeva ljubezen do Avstro-Ogrske monarhije, ki je po vojni ni bilo več. To so bili za mnoge, ki so bili narodno zavedni, težki časi, saj so bili izgubljeni v svetu, brez domovine, prepuščeni sami sebi in so čakali na pomoč višjih sil. To višjo silo naj bi predstavljale ZDA. Začaran krog pripadnosti in sovraštva zoper ZDA ali gospoda Bloomfielda pokaže neko večjo sliko tistega časa. Navidezna pomoč ZDA Evropi oziroma mestecu, kjer se zgodba odvija, daje neko lažno upanje ljudem, ki pričakujejo odrešitev vseh stisk, ki so jim priča. Ko pride čas novih napetosti, ta višja sila odpove in svojo pomoč hitro preusmeri nazaj, od koder je prišla. Elita tega mesta odide takoj, ko se prične revolucija, in tako je mesto prepuščeno samemu sebi. Velika revolucija je nekakšen znak osamosvojitve ljudstva, ki pa z velikim številom žrtev in materialno izgubo ne doseže nikakršne spremembe v njihovih življenjih, le nek dogodek in poslabšanje dejanskega stanja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-05 07:45:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117314</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
