Optimizacija sestave pecilnega praška s kalijevim hidrogentartratomTekavc, Lara (Avtor) Prislan, Iztok (Mentor) pecilni prašekvinski kamenkalijev hidrogentartratogljikov dioksidškrobnatrijev hidrogenkarbonatanalizne metodemetoda merjenja volumna ogljikovega dioksidaV diplomskem delu smo preučevali različne sestave pecilnega praška s kalijevim hidrogentartratom (vinski kamen). Naši reagenti so bili destilirana voda, koruzni škrob, krompirjev škrob, laboratorijsko prekristaliziran kalijev hidrogentartart, komercialno dostopen kalijev hidrogentartrat, natrijev hidrogenkarbonat in citronska kislina. S pomočjo metode merjenja volumna izpodrinjene vode v merilnem valju smo določali volumen CO2, ki se sprosti v času 15 min po dodatku vode (simulacija zamesa testa). Pri največji vsebnosti koruznega škroba se je sprostilo najmanj CO2 (V = 80 ml) in pri najmanjši vsebnosti največ CO2 (V = 235 ml). Škrob namreč deluje kot redčilo med NaHCO3 in kalijevim hidrogentartratom. Glede na volumen sproščenega CO2 (V = 180 ml) in delež CO2, ki se je že sprostil iz NaHCO3, smo kot najprimernejšo ocenili mešanico z 1,5 g koruznega škroba in razmerjem med NaHCO3 in kalijevim hidrogentartratom 1:2. Prav tako je izbrana mešanica, v primerjavi s komercialno dostopnim pecilnim praškom z vinskim kamnom, imela enak volumen sproščenega CO2 (V = 180 ml). Dodatek citronske kisline k mešanici pospeši sproščanje CO2. Pri deležu 1 % citronske kisline je bilo sproščanje najpočasnejše, pri deležu 5 % pa najhitrejše.[L. Tekavc]20202020-07-05 07:15:54Diplomsko delo/naloga117308sl