Vrednotenje stabilnosti in sproščanja askorbilpalmitata iz lamelarnih tekočih kristalovLunar, Nastja (Avtor) Gosenca Matjaž, Mirjam (Mentor) Roškar, Robert (Komentor) askorbilpalmitatlamelarni tekoči kristalistabilnostsproščanjeHPLC metodaLamelarni tekoči kristali zaradi svoje strukture in lastnosti predstavljajo fiziološko sprejemljiv dostavni sistem za dermalno uporabo, v katerega lahko vgradimo lipofilne, hidrofilne ali amfifilne spojine. Askorbilpalmitat je znan antioksidant, ki se pogosto uporablja v farmaciji in kozmetiki. Je zelo občutljiva in nestabilna amfifilna snov, katere razpad povzročijo številni dejavniki, kot so svetloba, kisik, vlaga ali neustrezna sestava formulacije. V prvem delu magistrske naloge smo ovrednotili stabilnost askorbilpalmitata, vgrajenega v osem sistemov tekočih kristalov (TK 1-TK 8), s konstantnim razmerjem lipofilnih in površinsko aktivnih snovi ob naraščajočem deležu vode kot hidrofilne faze. Preden smo vzorce tekočih kristalov z vgrajenim askorbilpalmitatom izpostavili staranju, smo nadgradili že obstoječo HPLC metodo za analizo askorbilpalmitata. HPLC metodo smo ustrezno optimizirali in validirali, in sicer z vidika selektivnosti, ponovljivosti, točnosti, linearnosti in stabilnosti. Nadalje smo v okviru 56-dnevne pospešene stabilnostne študije ugotovili, da stabilnost askorbilpalmitata z večanjem deleža vode v sistemih tekočih kristalov pada. Sistemi tekočih kristalov z manjšim deležem vode so bili stabilnejši (TK 1-TK 5) glede na sisteme z večjim deležem vode (TK 6-TK 8). Po 28 dneh shranjevanja pri 40 °C in 75 % relativni vlažnosti je bil askorbilpalmitat najbolj stabilen, ko je bil vgrajen v TK 1 (20 % (m/m) vode v sestavi), najmanj pa v sistemu TK 8 (55 % (m/m) vode v sestavi). Na podlagi izračunanih konstant reakcijske hitrosti in R2 smo ugotovili, da kinetika kemijskih reakcij razgradnje askorbilpalmitata sledi 1. redu. Iz vrednosti konstant reakcijske hitrosti je bila razvidna padajoča stabilnost od TK 1 (0,023 d-1) proti TK 8 (0,043 d-1), saj se je z večanjem deleža vode konstanta večala. V drugem sklopu naloge smo vrednotili in vitro sproščanje askorbilpalmitata iz izbranih sistemov tekočih kristalov skozi umetno membrano s pomočjo Franz-ovih difuzijskih celic. Predpostavili smo, da bo sproščanje odvisno od notranje strukture in viskoznosti sistemov, kar se spreminja glede na delež vode. Hitrejše sproščanje in v večjem obsegu smo tako potrdili za sisteme TK 1-TK 4, ki imajo manjši delež proste vode v interlamelarnem prostoru in tako manjše razdalje med lamelami, v primerjavi s TK 5-TK 8, kjer se zaradi naraščajočega deleža vode razdalje med lamelami večajo ob sočasni prisotnosti micelov. Zaključili smo, da lahko tekoče kristale uporabljamo kot dostavne sisteme za podaljšano sproščanje in da le-ti predstavljajo obetaven dostavni sistem za dermalno aplikacijo askorbilpalmitata.20202020-07-04 08:46:24Magistrsko delo/naloga117299sl