<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117290"><dc:title>Vloga joge pri zmanjševanju stresa in vpliv na zadovoljstvo z življenjem zdravstvenih delavcev</dc:title><dc:creator>Smerajec,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>joga</dc:subject><dc:subject>obvladovanje stresa</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>stres na delavnem mestu</dc:subject><dc:subject>zdravje na delavnem mestu</dc:subject><dc:description>Uvod: Težek delavnik, moralne stiske, težki medsebojni odnosi, pritisk nadrejenih in pacientovih bližnjih vplivajo na slabo počutje, kronični stres in anksioznost zdravstvenih delavcev. Joga ščiti pred negativnimi stanji uma in telesa. Namenjena je uvidu globoko vase ter spremembi na fizični in mentalni ravni, zaradi česar je doživljanje sveta veliko lahkotnejše in prijetnejše. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri joga pripomore k manjšemu doživljanju stresa in boljšemu zadovoljstvu z življenjem zdravstvenih delavcih. Metode dela: V oktobru 2019 je bilo izvedeno iskanje literature s pomočjo podatkovnih baz Google scholar, PubMed in digitalnega arhiva Obzornika zdravstvene nege. Sedem člankov je ustrezalo vključitvenim kriterijem. Raziskave so vsebovale različna merilna orodja, zato so podatki predstavljeni opisno. Rezultati: Rezultati pregledanih študij kažejo, da obstajajo dokazi, da vadba joge zmanjšuje doživljanje stresa. Prav tako obstajajo dokazi, da je joga povezana z izboljšanjem doživljanja fizičnega zdravja, spalnih vzorcev, medosebnih odnosov in splošnega mentalnega zdravja pri zdravstvenih delavcih. Obstaja verjetnost, da joga pomaga izboljšati odpornost na stres, a bi za to bile potrebne dodatne študije. Razprava in zaključek: Smiselno bi bilo vlagati v nadaljnje raziskovanje, ki bi omogočilo oceno, ali zdravstveni delavci prostovoljno sprejemajo jogo kot metodo za doživljanje manjše stopnje stresa kljub napornemu delovnemu času. Poiskati bi bilo treba tudi ustrezne programe, ki bi vsakemu zagotovili tisto, kar potrebuje za boljše počutje.</dc:description><dc:publisher>[K. Smerajec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-04 07:47:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117290</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
