<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117275"><dc:title>Nakupovanje izdelkov brez embalaže kot primer trajnostne porabe</dc:title><dc:creator>Mlinarec,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Urša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Verk,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>trajnostna poraba</dc:subject><dc:subject>trajnostni porabnik</dc:subject><dc:subject>nakupovanje brez embalaže</dc:subject><dc:description>Za doseganje ciljev trajnostne porabe se je potrebno posluževati učinkovitejših načinov, ki se ne osredotočajo samo na upravljanje s posledicami prekomerne porabe, ampak predvsem na njeno zmanjšanje. Bistvo nakupovanja izdelkov brez embalaže ni vključevanje novih trajnostnejših predmetov, ampak izključitev problematičnega – embalaže. Zato gre pri tem načinu nakupovanja za dejansko zmanjšanje porabe in posledično zmanjšanje proizvodnje odpadkov. Nakupovanje brez embalaže obravnavamo kot družbeno prakso, pri kateri posamezniki uspešno povezujejo tri elemente: pomene, veščine in materialne vire. Glavni cilj diplomske naloge je bil torej raziskati, kaj vse z vidika porabnika vzpostavlja nakupovanje izdelkov široke potrošnje kot družbeno prakso. Podatke za raziskavo smo pridobili s kvalitativnim, induktivnim pristopom. Izvedli smo tri fokusne skupine, saj je bil naš namen pridobiti mnenja posameznikov o njihovih praksah nakupovanja brez embalaže. V zaključnem delu diplomske naloge smo predstavili ugotovitve o pomenih, ki jih porabniki povezujejo z nakupovanjem brez embalaže, o potrebnih veščinah ter pomenu materialnih virov znotraj prakse. Med raziskovanjem smo zaznali tudi nekaj ovir, s katerimi se slovenski porabniki spopadajo pri nakupovanju brez embalaže. Predvsem zaradi nedostopnosti mest nakupa izdelkov brez embalaže in cenovne nedostopnosti tistih, ki so na voljo, porabniki poskušajo nakupovanje dopolnjevati z drugimi trajnostnimi porabniškimi praksami. Ugotavljamo, da bi bilo za večje privzemanje trajnostnih praks porabe na področju nakupovanja potrebno najti rešitve ne samo v porabnikih samih, ampak tudi v okolju in drugih deležnikih.</dc:description><dc:publisher>[B. Mlinarec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-04 07:32:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
