<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117260"><dc:title>Vpliv sestavin hrane in različnih mehanskih obremenitev na sproščanje učinkovine iz hidrofilnih ogrodnih tablet</dc:title><dc:creator>Kalčič,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trontelj,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Legen,	Igor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>želodčni simulator</dc:subject><dc:subject>mehanska obremenitev</dc:subject><dc:subject>stanje po obroku</dc:subject><dc:subject>hidrofilne ogrodne tablete</dc:subject><dc:subject>Texture analyser</dc:subject><dc:subject>biorelevantni preskusi sproščanja</dc:subject><dc:description>Mehanika gastrointestinalnega (GI) gibanja ima lahko pomemben vpliv na hitrost sproščanja zdravilne učinkovine (ZU), kar je predvsem izraženo pri mehansko občutljivih farmacevtskih oblikah (FO), kot so npr. hidrofilne ogrodne tablete. Slednje spadajo med FO s podaljšanim sproščanjem, ki po zaužitju ostanejo v gastrointestinalnem traktu (GIT) daljše časovno obdobje in omogočajo nadzorovano sproščanje ZU, zato moramo predvideti tudi njihovo obnašanje po zaužitju hrane. To je velikokrat razlog za težave pri postavitvi in vitro – in vivo korelacije, zato je kritično ovrednotiti parametre, ki lahko vplivajo na proces sproščanja. 
V magistrskem delu smo prikazali (aditivne) učinke mehanike in komponent hrane na sproščanje ZU iz hidrofilnih ogrodnih tablet. V ta namen smo izdelali dva tipa ogrodnih tablet – tablete z višjo (90SH 100 000SR) in nižjo (90SH 100SR) viskoznostno stopnjo hidroksipropil metilceluloze (HPMC) s paracetamolom kot modelno učinkovino. Da bi se čim boljše približali in vivo pogojem po zaužitju hrane, smo optimizirali pogoje in vitro preskusov sproščanja ter izbrali temu primerne medije za raztapljanje, kot so simuliran pomarančni sok, Ensure Plus®, polnomastno mleko (3,5 %), 40 % etanol ipd. Preskuse sproščanja smo izvajali na napravi z vesli (USP2) in biorelevantni napravi - želodčnem simulatorju (AGS; ang. »advanced gastric simulator«). Slednji generira podobne luminalne tlake, kot so bili ti izmerjeni in vivo. V prvem sklopu magistrskega dela smo ovrednotili vpliv mehanike in hidrodinamike uporabljenih naprav, v drugem sklopu pa vpliv komponent hrane na potek sproščanja. Kot podporo rezultatom smo spremljali erozijo tablet, lastnosti gelske plasti pa smo ocenili tudi vizualno ter s pomočjo naprave »Texture analyser«. Pokazali smo, da izrazita mehanika v AGS vodi do večje obrabe tablet in v večini primerov pospeši sproščanje učinkovine glede na USP2. Postavili smo Higuchi in Korsmeyer-Peppas model ter svoj model, ki nam je pripomogel h kvalitativni oceni vpliva hidrodinamike ali mehanike. Ta se je ujemal z ostalimi dognanji o aditivni moči vpliva mehanike in medija za raztapljanje na kinetiko sproščanja. Delno smo zavrgli do sedaj sprejete teorije o upočasnjenem sproščanju v prisotnosti hrane in ugotovili, da v stanju po obroku formulacija z višjo viskoznostno stopnjo HPMC ni nujno robustnejša. Z vidika varnosti smo prišli do pomembnih spoznanj glede sproščanja v 40 % etanolu v AGS, kjer je prišlo do t.i. »dose dumping« učinka – sprostitve večine odmerka v relativno kratkem času.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-03 08:45:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117260</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
