Farmakopejska kemijska števila, maščobnokislinska sestava, neumiljivi del in antioksidativna aktivnost izbranih rastlinskih oljNovak, Mateja (Avtor) Kočevar Glavač, Nina (Mentor) Poljšak, Nina (Komentor) rastlinsko oljefarmakopejska kemijska številaneumiljive snovimaščobnokislinska sestavaantioksidativna aktivnostRastlinska olja so zaradi svojih lastnosti pomembna v prehrani, kozmetiki, farmaciji in medicini. Po sestavi so trigliceridi, manjši delež pa predstavljajo neumiljive snovi. Naše delo je del širše raziskave o sestavi rastlinskih olj in njihovemu delovanju na koži. V raziskavi smo ugotavljali in vrednotili sestavo sedmih rastlinskih olj ter njihovo antioksidativno aktivnost. Uporabili smo pet rastlinskih olj, ki smo jih izbrali glede na njihovo značilno maščobnokislinsko sestavo trigliceridov, in sicer olje granatnega jabolka (prevladujoča punicinska kislina), laneno olje (prevladujoča α-linolenska kislina), kokosovo olje (prevladujoča lavrinska kislina), olivno olje (prevladujoča oleinska kislina) in makovo olje (prevladujoča linolna kislina). Z ekstrakcijo lipovih in ognjičevih semen z n-heksanom smo pridobili dve manj znani rastlinski olji, lipovo olje in ognjičevo olje. Lipovo olje vsebuje največji delež linolne kisline, ognjičevo olje pa kalendinske kisline. Metode ugotavljanja farmakopejskih kemijskih števil (1) in izolacijo neumiljivih snovi (2) smo izvedli po Ph. Eur. 7.0 in 8.0. Večina olj je bila ustreznih. Peroksidno število je bilo pri večini olj nizko (od 0,6 do 19,3), jodno in hidroksilno število sta bila najvišja pri olju granatnega jabolka (II=192 in IOH=36,10). Jodno število je najvišje pri tem olju, zaradi visoke vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin. Kislinsko število je bilo najvišje pri olju granatnega jabolka (IA=3,56), saponifikacijsko in estrsko število pa pri kokosovem olju (IS=265 in IE=265). S pomočjo analize GC-MS smo ugotovili maščobnokislinsko sestavo trigliceridov, ki je bila skladna z literaturnimi podatki. Določili smo tudi vsebnost neumiljivega dela, ki se za proučevana olja giblje v razponu od 0,55 % do 2,26 %, in vrednost njihovega antioksidativnega potenciala. Najvišjo vrednost smo ugotovili pri olju granatnega jabolka (okoli 49 %), okoli 30 % pa so imeli lipovo, ognjičevo in olivno olje. Pri ostalih oljih so bile vrednosti nižje. Na podlagi maščobnokislinske sestave in visoke antioksidativne aktivnosti smo ugotovili, da bi bile smiselne nadaljnje raziskave zlasti lipovega in ognjičevega olja, saj sta olji še neraziskani in njuna potencialna uporaba neuveljavljena. Uporaba je verjetno še neuveljavljena, zaradi rabe drugih delov teh dveh rastlin v medicini in farmaciji in dolgotrajnega procesa pridobivanja obeh olj.20202020-07-03 08:45:04Magistrsko delo/naloga117256sl