<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117231"><dc:title>Biotehnološki pristopi gojenja navadne lisičke Cantharellus cibarius.</dc:title><dc:creator>Levstek,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petković,	Hrvoje	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Avbelj,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>lisičke</dc:subject><dc:subject>gojenje</dc:subject><dc:subject>mikroorganizmi</dc:subject><dc:subject>simbioza</dc:subject><dc:subject>ektomikoriza</dc:subject><dc:description>Lisičke so zaradi svoje unikatne mineralne, organske in strukturne kompozicije ena izmed najbolj zaželenih vrst gliv na svetu. Ker jih še ne znamo profitabilno gojiti, povpraševanje na trgu po njih pa je ogromno, se mnogo raziskav usmerja v razumevanje kompleksnega načina življenja lisičk in njihovo gojenje. Kljub mnogim raziskavam pa je večji del gojenja navadne lisičke Cantharellus cibarius še vedno uganka. Z naprednimi biotehnološkimi metodami in natančnim laboratorijskim delom so raziskovalci že uspeli izolirati čiste kulture različnih sevov lisičk s celega sveta in s tem omogočili dostopnost lisičk v genskih bankah po celem svetu. Prav tako so z uporabo biotehnologije uspeli modificirati trdna gojišča do te mere, da ustrezajo rasti micelija navadne lisičke, ki je zaradi odsotnosti simbiotske rastline na trdnem gojišču zelo težaven za gojenje in raste zelo počasi. Uspela je celo že indukcija mikorize s simbiotsko rastlino, ki pa je še precej slabo raziskana. Z uspehom indukcije mikorize se odpre tudi večje področje za nadaljnje raziskave, ki bi se lahko osredotočile na potek izmenjave snovi med glivo, rastlino in drugimi prisotnimi organizmi. Znanstveniki namreč sklepajo, da so v mikorizno izmenjavo rastline in glive vključene tudi mnoge različne vrste mikroorganizmov. Največjo oviro pri gojenju navadne lisičke Cantharellus cibarius pa predstavlja indukcija fruktifikacije. Ne glede na to, da so Danell in sod. (1997) in Ogawa in sod. (2019) že uspešno vzgojili gobe lisičke, pa nikomur še ni uspelo ugotoviti, kaj je faktor, ki inducira spolno razmnoževanje. V diplomskem delu so široko povzeta odkritja na področju gojenja lisičk in predstavljene omejitve, s katerimi se srečujejo znanstveniki po celem svetu.</dc:description><dc:publisher>[L. Levstek]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-03 07:15:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117231</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
