Razširjenost in pojavnost sindroma krhkosti pri starejših odraslih v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državamiPišek, Špela (Avtor) Kos, Mitja (Mentor) Jazbar, Janja (Komentor) sindrom krhkostirazširjenostpojavnoststarejši odrasli65 let in večUvod: Demografsko staranje predstavlja v zadnjem času velik izziv, s katerim se sooča večina evropskih držav, tudi Slovenija. Ob daljšanju življenjske dobe se mnogi starejši soočajo z eno ali več kroničnimi boleznimi, odvisnostjo od drugih, oslabljenostjo in krhkostjo. A stanje krhkosti ni nepovratna posledica staranja; izziv, s katerim se soočamo ob podaljševanju življenjske dobe je doseganje čvrste, nekrhke, zdrave in samostojne starosti. Namen: Namen dela je proučiti razširjenost in pojavnost sindroma krhkosti pri starejših odraslih (starih 65 let in več) v Sloveniji in ovrednotiti razlike v primerjavi z Evropo. Metode: Izvedli smo retrospektivno raziskavo razširjenosti in pojavnosti sindroma krhkosti v Sloveniji in Evropi na podlagi podatkov iz raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi - SHARE. Uporabili smo podatke za leto 2011 (val 4), 2013 (val 5) in 2015 (val 6), pri čemer smo krhkost ovrednotili na podlagi validirane metode SHARE fenotip krhkosti. Analizirali smo razširjenost in pojavnost sindroma krhkosti v Sloveniji in Evropi, ter izvedli primerjavo razširjenosti med Slovenijo in Evropo, in sicer po spolu, starostnih skupinah, izobrazbi, samooceni zdravja, polifarmakoterapiji, geografskih regijah (v Sloveniji) in državah (v Evropi). Rezultati: Razširjenost sindroma krhkosti med starejšimi odraslimi v letu 2015 je bila v Sloveniji 14,2% (95% CI: 12,7-15,6%), v Evropi pa 15,4%; 95% CI: 14,8-15,9%). Razširjenost predkrhkosti v Sloveniji je bila 41,8% (v Evropi: 44,4%). Med leti 2011 (18,1%), 2013 (17,0%) in 2015 (14,2%) je razširjenost krhkosti v Sloveniji padala. Štiriletna pojavnost (2011-2015) sindroma krhkosti je bila v Sloveniji 4,4 % (95% CI: 2,1-6,7%), v Evropi 5,4 % (95% CI: 4,9-5,9%). Večja razširjenost in pojavnosti krhkosti je pri ženskah, narašča s starostjo, večja je pri nižje izobraženih ljudeh ter osebah s polifarmakoterapijo. Več kot 45% krhkih posameznikov v Sloveniji in Evropi svoje zdravje ocenjuje kot slabo. Najmanjša razširjenost krhkosti je na gorenjskem (8,5%), največja v pomurski regiji (22,2%), v Evropi pa v splošnem narašča od severne proti južni Evropi. Statistično značilen vpliv na krhkost ima spol (v Evropi), starost, izobrazba (v Evropi), samoocena zdravja, polifarmakoterapija ter tudi nekatere regije v severovzhodni Sloveniji in države v Evropi. Zaključki: V prihodnosti bi bilo smiselno poenotiti metodologijo določanja krhkosti ter poenotiti definicijo pojavnosti krhkosti in predkrhkosti, da bi bili rezultati raziskav v različnih državah lažje primerljivi.20202020-07-02 08:45:22Magistrsko delo/naloga117209sl