<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117202"><dc:title>Določanje intenzivnosti vadbe ravnotežja</dc:title><dc:creator>Ličen,	Jerica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažin,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>unilateralna stoja</dc:subject><dc:subject>gibljiva podporna ploskev</dc:subject><dc:subject>gibalne strategije</dc:subject><dc:subject>kinematika</dc:subject><dc:subject>EMG</dc:subject><dc:description>Cilj naloge je bil ugotoviti, ali lahko s pomočjo mišične aktivacije in gibalne strategije določimo intenzivnost unilateralne stoje na T-deski. V študiji je prostovoljno sodelovalo 24 naključno izbranih zdravih mladih odraslih, 13 moških (23,3 ± 4,3 let; 182,6 ± 5,8 cm; 83,6 ± 4,8 kg) in 11 žensk (24,8 ± 4,0 let; 168,5 ± 5,5 cm; 59,7 ± 8,8 kg). Preizkušanci so ohranjali držo in ravnotežje v unilateralni stoji na desni nogi na T-deski, ki je bila nestabilna v sagitalni ravnini. Stabilnost T-deske smo sistematično zmanjševali. Med ohranjanjem drže in ravnotežja smo izmerili kinematične parametre nihanja T-deske, kotne hitrosti v sklepih, čas ohranjanja ravnotežja, število izgub ravnotežnega položaja, hitrost gibanja OSRP in površinski EMG signal velike mečne mišice (m. soleus), dvoglave mečne mišice (m. gastrocnemius), sprednje golenične mišice (m. tibialis anterior), preme stegenske mišice (m. rectus femoris) in dvoglave stegenske mišice (m. biceps femoris). Rezultati so pokazali visoko in odlično ponovljivost nihanja T-deske ter visoko in odlično ponovljivost časa ohranjanja in hitrosti gibanja oprijemališča sile reakcije podlage med unilateralno stojo v vseh pogojih stabilnosti. Rezultati so pokazali, da se je sistematično povečevala kotna hitrost nihanja T-deske in da se je sistematično skrajševal čas aktivnega ohranjanja unilateralne stoje na njej. Mišična aktivacija goleničnih in stegenskih mišic med unilateralno stojo je bila podobna, v vseh pogojih pa je bila najbolj aktivna sprednja golenična mišica (m. tibialis anterior). Učinkovitost ohranjanja unilateralne stoje na manj stabilni T-deski je bila povezana z večjo aktivacijo dvoglave stegenske mišice (m. biceps femoris) in višjimi kotnimi hitrostmi v gležnju. Aktivacija goleničnih mišic se ne spreminja veliko z manjšo stabilnostjo T-deske, medtem ko se večja sprememba pokaže v aktivaciji stegenskih mišic. Sprememba strategije upravljanja drže in ravnotežja med unilateralno stojo je boljši pokazatelj relativne intenzivnosti ravnotežne naloge kot sama relativna amplituda površinskega EMG signala goleničnih in stegenskih mišic.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-02 07:15:08</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117202</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
