Golosemenke pri pouku biologije in naravoslovja v osnovni šoliHribar Skubic, Maruša (Avtor) Bačič, Martina (Mentor) semenkeMagistrsko delo obravnava golosemenke pri pouku biologije in naravoslovja v osnovni šoli. Golosemenke razdelimo v več skupin. Njihova delitev je v različnih literaturnih virih različna. V nalogi smo sledili delitvi golosemenk na 4 skupine. Skupini Cycadophyta in Gnetophyta smo le na kratko opisali. Osredotočili smo se skupino Coniferophyta (iglavci ali storžnjaki). V to skupino sodijo naše avtohtone vrste golosemenk. Podrobno smo opisali šest vrst iglavcev, ki uspevajo pri nas. Od ostalih vrst smo podrobno opisali tudi dvokrpi ginko, ki sodi v skupino Ginkgophyta. Za teh sedem vrst smo izdelali tudi informativne liste, ki bodo v pomoč učiteljem in učencem pri izvajanju pouka. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kje in kako glede na učne načrte vključiti golosemenke v pouk biologije in naravoslovja. Izdelali smo tudi nekaj predlogov za praktično uporabo golosemenk pri pouku. Najprej smo pregledali učne načrte za predmete z biološko vsebino v osnovni šoli. V preglednico smo izpisali operativne učne cilje, v katere lahko vključimo vsebine o golosemenkah. Zraven smo dopisali tudi primere dejavnosti pri pouku. Za tri dejavnosti smo izdelali podrobna navodila, skupaj z rezultati in razpravo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način učitelji obravnavajo golosemenke pri pouku biologije in naravoslovja in ali učitelji pri pouku uporabljajo golosemenke kot učno sredstvo za doseganje ciljev. Izvedli smo spletno anketo med učitelji biologije, naravoslovja in izbirnih predmetov v osnovnih šolah. Z raziskavo smo ugotovili, da največ učiteljev vsebine o golosemenkah obravnava pri predmetu Naravoslovje v 6. razredu. Največ učiteljev si pri razlagi pomaga z nabranim materialom, ki ga pokažejo v učilnicah, in tudi s slikovnim določevalnim ključem, učence peljejo na teren, pomagajo pa si tudi s slikami v učbeniku in na spletu. Ugotovili smo tudi, da večina učiteljev obravnava vsebine o golosemenkah samo za primerjavo s kritosemenkami. Golosemenke omenijo tudi ob drugih vsebinah. Posameznemu načinu obravnave učitelji običajno namenijo 1–3 ure. Učitelji v veliki meri izvajajo praktične dejavnosti, pri katerih uporabljajo golosemenke kot material za doseganje učnih ciljev. Najpogostejše dejavnosti so: določanje golosemenk z določevalnimi ključi, opazovanje, opisovanje, primerjanje in terensko delo. Z raziskavo smo ugotovili, da učni načrti za naravoslovne predmete v OŠ vključujejo malo vsebin o golosemenkah. Ugotovili smo tudi, da so golosemenke primerno učno sredstvo za doseganje ciljev učnega načrta. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da dobri dve tretjini učiteljev obravnava golosemenke kot samostojno vsebino. Ugotovili smo tudi, da velika večina učiteljev izvaja praktične dejavnosti, pri katerih uporabljajo golosemenke kot material za doseganje učnih ciljev.20202020-07-02 03:44:31Magistrsko delo/naloga117201sl