<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117197"><dc:title>Terapevtski pes kot pomočnik v šolski svetovalni službi</dc:title><dc:creator>Novak,	Lina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zrim Martinjak,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava ustreznost in možnosti sodelovanja s terapevtskim psom kot pomočnikom šolskega svetovalnega delavca, v vlogi katerega lahko med drugim deluje tudi socialni pedagog. Različne že obstoječe mednarodne prakse so pokazale, da imajo dejavnosti s pomočjo terapevtskega psa, koristi na številnih področjih, kjer bi nekatere morda lahko pripomogle tudi pri delu v svetovalni službi. Tu bi lahko koristile pri soočanju z nekaterimi trenutnimi izzivi svetovalnih delavcev, oziroma nadgradile njihov sedanji način dela z uporabniki ter ga približale le tem. 
V teoretičnem delu so najprej predstavljena področja dela šolske svetovalne službe, posebnosti svetovanja otrokom in mladostnikom, glavni izzivi, s katerimi se svetovalni delavci najpogosteje srečujejo pri svojem delu ter doprinos, ki ga ima lahko socialni pedagog na tem delavnem mestu. Nato se delo osredotoča na aktivnosti in terapijo s pomočjo terapevtskega psa, kjer pa je največ pozornosti posvečene sodelovanju s terapevtskim psom v šolskem prostoru. Predstavljeni so potrebni pogoji in pot do pridobitve licence za terapevtski par ter formalni okvirji za delo s terapevtskimi psi v Sloveniji. Podan je tudi pregled področij vključevanja terapevtskega psa ter že obstoječih programov v Sloveniji in izven nje, kjer so podrobneje predstavljene možnosti vključevanja terapevtskega psa na šolsko področje ter pri različnih praksah svetovanja. 
Empirični del preverja smiselnost ter naklonjenost vključitvi terapevtskega psa kot pomočnika v šolsko svetovalno službo ter hkrati raziskuje morebitne ovire ter potrebne pogoje in sicer s pomočjo štirih različnih perspektiv, za kar je bila uporabljena kombinacija kvalitativnega in kvantitativnega raziskovalnega pristopa. Na eni strani z vidika vseh v osnovnošolski prostor neposredno vključenih udeležencev, kot potencialnih izvajalcev in uporabnikov raziskovane metode dela. Tu je v raziskavi sodelovalo 325 učencev, 3 svetovalne delavke in 21 ostalih strokovnih delavcev šole. Ter na drugi strani z vidika 4 vodnic terapevtskega psa, ki imajo na področju vključevanja le tega kot pomočnika pri delu z otroki in mladostniki ter nekatere tudi neposredno v šolskem prostoru, že večletne praktične izkušnje. 
Z izvedeno raziskavo je bilo ugotovljeno, da bi bilo sodelovanje svetovalnega delavca s terapevtskim psom zelo ustrezna (dopolnilna) metoda dela, ki bi lahko prinašala koristi na skoraj vseh področjih svetovalnega dela, ki zajemajo neposredno delo z učenci. Tako z različnimi skupinami otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, kot tudi pri delu z ostalimi. Pomemben doprinos pa bi sodelovanje omogočalo tudi pri izvajanju svetovalnih pogovorov z učenci, boljšemu poznavanju svetovalnega delavca med učenci, pri določenih učencih, ki imajo težave z nadzorovanjem vedenja, pa bi bila lahko tudi koristna metoda pri umirjanju. Kot kažejo ugotovitve, pa bi uvajanje tovrstne metode dela svetovalnemu delavcu lahko prineslo tudi različne ovire oz. izzive, kot so med drugim logistični in organizacijski vidik, veliko dodatnega dela in odgovornosti ter morebitni (redki) posamezniki z alergijami, strahovi oz. drugimi zadržki.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-07-02 03:43:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117197</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
