Obremenitve mišično-skeletnega sistema reševalcev, zaposlenih v nujni medicinski pomočiIstenič, Neja (Avtor) Divjak, Mojca (Mentor) Slabe, Damjan (Komentor) Kramar, Janez (Komentor) Oven, Alenka (Recenzent) diplomska delafizioterapijamišično–skeletne poškodbepoškodbe pri delupreventivaergonomijaUvod: Mišično-skeletne poškodbe vplivajo na gibanje ali pa na mišično-skeletni sistem, in se kažejo kot bolečina, otekanje, oslabljena mišična moč, atrofija mišic ter rdečica. Primarna naloga reševalca je zagotoviti prehospitalno nujno oskrbo in hkrati varen prevoz pacienta v bolnišnico. Za delo v reševalnem vozilu je značilna tudi neugodna, nefiziološka drža s številnimi telesnimi obremenitvami. Pri delu reševalcev v nujni medicinski pomoči se tveganja za z delom povezane mišično-skeletne poškodbe skuša zmanjšati tako, da pri dvigovanju in prenosu upoštevajo pravilno telesno držo. Namen: Namen diplomskega dela je izpostaviti problem mišično–skeletnih poškodb zaradi nepravilne telesne drže pri aktivnostih na delovnem mestu med reševalci, zaposlenimi v nujni medicinski pomoči. Cilji so bili pridobiti oceno o znanju reševalcev glede pravilnega dvigovanja bremen, ugotoviti, koliko reševalcev ima mišično-skeletno bolečino, ki je posledica nepravilnega dvigovanja bremen, in ugotoviti, koliko reševalcev je že bilo odsotnih z dela zaradi mišično-skeletnih poškodb, ki so posledica nepravilnega dvigovanja bremen. Metode dela: Izvedli smo kvantitativno raziskavo, kjer smo podatke zbirali z anketnim vprašalnikom. Raziskava je potekala med aprilom in septembrom 2019 na Reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Vzorec je predstavljala skupina 65 reševalcev, ki delajo na terenu. Rezultati: Reševalci menijo, da pri naštetih aktivnostih zavzamejo pravilno telesno držo. Kljub temu, da gre za relativno mlado populacijo s krajšo delovno dobo, ima velik odstotek reševalcev bolečine in poškodbe, ki jih dojemajo kot posledico obremenitev na delovnem mestu. Najpogosteje trpijo za bolečinami, ki so se večkrat pojavile v ledvenem delu hrbtenice. Iz dela pa so odsotni zaradi večkratnih poškodb ledvenega dela hrbtenice. Največ bolečin in poškodb je posledica nepravilnega dvigovanja nosil, premeščanja iz nosil na bolniško posteljo ter transporta pacienta do reševalnega vozila. Razprava in zaključek: Med reševalci je prisoten visok odstotek bolečine in poškodb, ki niso popolnoma pozdravljene ter rehabilitirane. Za poglobljeno analizo obravnavane problematike bi bilo smiselno narediti raziskavo z opazovanjem, saj bi s tem dobili dejanske rezultate glede pravilnosti telesne drže na delovnem mestu. Trenutno stanje bi izboljšati s predavanji ter delavnicami za reševalce o pravilni telesni drži na delovnem mestu ter terapevtskimi vadbami.[N. Istenič]20202020-07-01 07:47:23Diplomsko delo/naloga117181sl