Etika vlog pri Konfuciju in EpiktetuSever, Sergej (Avtor) Rošker, Jana S. (Mentor) renlivlogedržavljan svetaskupnostDve splošni značilnosti klasične kitajske filozofije sta imanentna transcendenca in kontekstualnost. Prva je v Konfucijevih Razpravah vidna v konceptu Tian (天), druga pa v pozornosti, ki jo Konfucij posveča konkretnim socialnim situacijam, namesto abstraktnim univerzalnim principom. Koncept obrednosti li (禮) regulira odnose med ljudmi s pomočjo vzorcev primernega vedenja. Njegova najvišja funkcija je doseg harmonije. Ren (仁) je poglavitna značilnost etično odličnega človeka. Njegov pomen je zelo širok in ni ga mogoče zamejiti le na eno vrlino. Lahko ga interpretiramo kot lastnost enega človeka ali pa tudi kot lastnost skupnosti. Povezava med lijem in renom je prav tako odvisna od interpretacije, nekateri pogledi imajo ren za fundamentalen, nekateri pa li. Filialna pieteta xiao (孝) igra pomembno vlogo v konfucijanstvu, ker so odnosi znotraj družine najpomembnejši od vseh. Zhong (忠) nakazuje našo pripravljenost dati vse od sebe, ko služimo soljudem. Epiktetova najpomembnejša koncepta sta kozmični red in prohairesis. Kozmični red ali Zevs je imanentna sila, ki usmerja vse dogajanje. Prohairesis je naša volja, naš razum sposoben samorefleksije. Naša naloga je, ohranjati voljo v njenem naravnem stanju, povsem svobodno in pod našim nadzorom. V vlogi državljana sveta ne delujemo v lastnem interesu, temveč izključno za skupno dobro. Državljan sveta je ideal, h kateremu stremimo, do dosega pa se ravnamo v skladu z zahtevami ostalih družbenih vlog. Konfucijanska etika vlog in Epiktetova etika vlog se razlikujeta po pomembnosti, ki jo ena in druga pripisuje družini in po funkciji etike vlog v posamezni filozofiji, podobni pa sta si v zahtevah povezanih z vlogo sina.20202020-06-26 08:15:18Diplomsko delo/naloga117154sl