<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117151"><dc:title>Vpliv organizirane športne vadbe na izbrane gibalne sposobnosti predšolskih otrok</dc:title><dc:creator>Goričan,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Videmšek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuštaršič,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>dodatna športna vadba</dc:subject><dc:subject>raziskava</dc:subject><dc:subject>gibanje</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih otrok, ki so enkrat tedensko obiskovali dodatno športno vadbo pod strokovnim vodstvom, in med otroki, ki te vadbe niso obiskovali. Želeli smo tudi preveriti, ali obstajajo razlike znotraj eksperimentalne in kontrolne skupine glede na spol. 
V raziskavo je bilo vključenih 68 otrok, starih 4–5 let. Eksperimentalno skupino je sestavljalo 34 otrok, ki so petnajst tednov obiskovali dodatno športno vadbo Malčkov šport. Kontrolno skupino pa je predstavljalo 34 otrok iz dveh vrtcev (Legen in Pameče), ki dodatne športne vadbe niso obiskovali. Z izbranimi gibalnimi testi smo izmerili gibalne sposobnosti na začetku in koncu raziskave. Podatke smo obdelali s programoma Excel Microsoft 2016 in SPSS. Hipoteze smo preverjali s t-testom za odvisne in neodvisne vzorce na ravni 5 % statističnega tveganja. 
Ugotovili smo, da so otroci v eksperimentalni skupini statistično značilno izboljšali rezultate v vseh gibalnih nalogah. Predvidevali smo, da v kontrolni skupini napredek v gibalnih sposobnostih ne bo statistično značilen, vendar pa je do bistvenega izboljšanja rezultatov prišlo, razen pri testu »ploskanje pred in za telesom«. Ugotovili smo tudi, da se dečki in deklice med seboj statistično značilno ne razlikujejo v gibalnih sposobnostih. 
Raziskava je torej pokazala, da so pri vseh gibalnih testih statistično značilno napredovali tako otroci, ki so 15 tednov obiskovali dodatno športno vadbo, kot tisti (z izjemo ene gibalne naloge), ki so izvajali le gibalne dejavnosti v okviru kurikuluma za vrtce – najverjetneje zaradi kakovostnega dela vzgojiteljic ter hitrega razvoja otrok v tem obdobju</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-26 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117151</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
