Povprečna dolžina izjave enako starih otrok s težavami v govorno-jezikovnem razvoju in brez težavBernik, Meta (Avtor) Kogovšek, Damjana (Mentor) Novšak Brce, Jerneja (Komentor) govorno-jezikovni razvojPredšolsko obdobje je za razvoj govora in jezika zelo pomembno. Malo pred drugim letom začne otrok besede povezovati med seboj in v le nekaj letih preide od uporabe preprostih, nekajbesednih (eno-, dvo-, tro-besednih) izjav k stavkom, podobnim tistim, ki jih uporabljajo odrasli. Večina otrok usvaja jezik in govor samostojno, ob spodbudah iz okolja in posnemanju govornega vzora v njihovi okolici. Včasih pa otroci pri tem potrebujejo nekaj več pomoči. Pomembno je, da težave zgodaj prepoznamo in otroku nudimo ustrezno spodbudo ter primerno strokovno pomoč. Strokovnjaki si pri ocenjevanju govora in jezika poleg standardiziranih testov pomagajo tudi z neformalnimi ocenjevanji. Ena od jezikovnih mer, ki nam lahko pomaga pri ugotavljanju zaostankov v razvoju govora in jezika ter temelji na analizi transkripcije spontanega govora otroka, je povprečna dolžina izjave. Povprečna dolžina izjave predstavlja število besed ali morfemov v vsaki od otrokovih spontanih izjav. Povprečno dolžino izjave na podlagi štetja besed izračunamo tako, da skupno število besed delimo s številom vseh izjav. V empiričnem delu smo s pomočjo za ta namen oblikovanega protokola merili povprečno dolžino izjave otrok, starih štiri in pet let. V vzorec smo vključili 62 otrok, od tega 31 otrok z značilnim govorno-jezikovnim razvojem in 31 otrok, pri katerih so prisotne težave v govorno-jezikovnem razvoju. Povprečno dolžino izjave smo primerjali glede na starost, spol in govorno-jezikovni razvoj. Z raziskavo smo ugotovili, da povprečna dolžina izjave na podlagi štetja besed s starostjo narašča. Petletni otroci imajo pri povprečni dolžini izjave v povprečju statistično pomembno višje vrednosti od štiriletnih otrok. Pri otrocih z značilnim govorno-jezikovnim razvojem povprečna dolžina izjave med četrtim in petim letom variira med 4,0 in 5,4. Raziskava je pokazala, da so razlike v vrednostih povprečne dolžine izjave glede na spol statistično pomembne. Deklice imajo pri povprečni dolžini izjave v povprečju pomembno višje vrednosti od dečkov. Prav tako je raziskava pokazala, da se povprečna dolžina izjave otrok z značilnim govorno-jezikovnim razvojem statistično pomembno razlikuje od povprečne dolžine izjave otrok s težavami v govorno-jezikovnem razvoju. Otroci z značilnim govorno-jezikovnim razvojem imajo pri povprečni dolžini izjave v povprečju pomembno višje vrednosti od otrok s težavami v govorno-jezikovnem razvoju.20202020-06-25 08:47:28Magistrsko delo/naloga117139sl