<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117138"><dc:title>Učinki dramskega pristopa k poučevanju predmeta Angleščina v tretjem razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Dominko,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dramski pristop in drama v izobraževanju</dc:subject><dc:description>Namen poučevanja angleščine v prvi triadi je predvsem razvijanje socialnih in komunikacijskih
sposobnosti, poudarek je tako na poslušanju in govorjenju. Jezikovni razvoj otroka naj bi tako
najprej potekal s pomočjo razvijanja temeljnih komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, šele
nato s strukturo jezika. Da bi kot bodoča učiteljica učencem zagotovila osmišljene situacije, v
katerih učenci skozi življenjske situacije uporabljajo angleški jezik, sem v tretjem razredu
izbrane osnovne šole izvedla dramsko-pedagoške delavnice.
V raziskavi smo tako združili področje učenja tujega jezika in učenja skozi umetnost,
natančneje dramo. Izbira ustreznega učnega pristopa k poučevanju namreč spodbuja učenčevo
samostojnost ter jezikovno bogato okolje, izhajajoč iz interesov posamezne starostne skupine.
Hkrati pa učenje skozi dramo vključuje tudi vzgojni vidik izobraževanja, s poudarkom na
krepitvi medosebnih odnosov. V okviru te pretežno kvalitativne študije, v kateri smo za zbiranje
in analizo podatkov uporabili poleg kvalitativnih tudi kvantitativne metode, je v razredu s 24
učenci, od začetka do konca aktivno sodelovalo 21 učencev, od tega 10 deklic in 11 dečkov.
Učenci so v tretjem razredu v obdobju razvijanja komunikacijskih spretnosti v tujem jeziku.
Zanimalo nas je, kako lahko z uporabo elementov iz dramskega procesa motiviramo otroke,
spodbudimo njihov pozitiven odnos do predmeta in hkrati dosežemo posamezne učne cilje pri
pouku angleščina, s poudarkom na razvoju komunikacijskih in socialnih veščin.
Pri načrtovanju in izvedbi tega procesa sem kot metodo dela uporabila performativni dramski
model AV (lat. Ars Vitae), avtorice Alenke Vidrih. Model sestavljajo tri faze v procesu. V tretji
fazi omenjenega modela so bile vključene različne druge dramske tehnike in metode.
Ugotovitve v kvalitativnem delu in rezultati kvantitativnega dela raziskave kažejo , da so učenci
pozitivno doživljali izvedbo dejavnosti pri pouku tujega jezika, da so ugodno vplivale na
njihovo doživljanje predmeta, vplivale na dvig motivacije do dela in učenja. Poleg že znanih
učinkov drame je bilo ugotovljeno, da so dramske dejavnosti pozitivno vplivale tudi na odnose
v razredu kakor tudi na samopodobo in oblikovanje osebnosti pri posameznikih. To pa je bil
tudi pomemben cilj z vidika izvajalca, saj smo celoten proces usmerjali glede na specifično
situacijo odnosov med učenci. Dodatno je bilo ugotovljeno, da mora biti učitelj tudi sam
ustvarjalen, prilagodljiv ter ves čas povezan s skupino.
Uporabo dramskih dejavnosti pri poučevanju tujega jezika tako vidimo kot smiselno predvsem
na področju aktivnega vključevanja učencev, razvoja dialogov in govora ter tudi možnosti
opazovanja vlog, ki jih učenci ob izvajanju prevzemajo, njihov način izražanja ter s tem
oblikovanje odnosov in razredne klime, pri katerem pa se kot pomembno razvija in oblikuje
tudi učitelj kot izvajalec učnega procesa.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-25 08:47:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117138</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
