Ocena znanja pacientov o zdravljenju z neposrednimi oralnimi antikoagulantiMuhič, Anja (Avtor) Kvas, Andreja (Mentor) Janša-Trontelj, Katja (Komentor) Ovijač, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negatrombembolijaatrijska fibrilacijazdravljenjeambulantna oskrbazdravstvena vzgojaUvod: Neposredna oralna antikoagulantna zdravila se uporabljajo za zdravljenje trombembolij in atrijske fibrilacije. Zdravljenje navadno poteka v obliki ambulantne oskrbe, ki od pacienta zahteva prepoznavanje zapletov in pravilno ukrepanje ob njih. Zdravstvena vzgoja je v antikoagulacijski ambulanti prilagojena pacientovi starosti in stopnji izobrazbe. Pacient v procesu zdravstvene vzgoje pridobi znanja, ki mu omogočajo voditi bolezen in živeti z njo. Odnos s pacientom vključuje entuziazem, motivacijo in odzivnost na potrebe pacienta. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti znanje pacientov o zdravljenju z neposrednimi oralnimi antikoagulanti. Metode dela: Z deskriptivno metodo dela smo izvedli presečno študijo s kvantitativnim pristopom. Vzorec so predstavljali pacienti, ki so se z neposrednimi oralnimi antikoagulanti zdravili v antikoagulacijski ambulanti na Polikliniki v Ljubljani. Zbiranje podatkov je bilo izvedeno v letu 2019 z anketnim vprašalnikom. Obdelava podatkov je potekala z računalniškim programom Microsoft Excel 2016, s katerim smo izvedli osnovno statistično analizo ter uporabili test hi-kvadrat. Rezultati: Na vprašanje o časovnem razmiku med posameznimi odmerki je pravilno dogovorilo le 12 % anketiranih. Nizek delež pravilnih odgovorov je bil pri vprašanjih glede ukrepanja ob krvavitvi iz dlesni in prepoznavanja krvavitve iz prebavil. Približno polovica anketirancev je vedela, da je šentjanževka kontraindicirano prehransko dopolnilo in da je cepljenje proti gripi priporočljivo. Višji delež pravilnih odgovorov so imela vprašanja glede ukrepanja ob načrtovanem operativnem posegu, ureznini in pravilnem izboru protibolečinske terapije. 86,7 % anketiranih je poznalo pravilne ukrepe ob dilemi, ali je oseba zdravilo vzela ali ne. Višjo stopnjo znanja so pokazali anketiranci iz mlajše starostne skupine, z višjo stopnjo izobrazbe in anketiranke ženskega spola. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave kažejo potrebo po višji stopnji znanja za zagotavljanje varne uporabe zdravil v okviru ambulantne obravnave pacientov, ki se zdravijo z neposrednimi oralnimi antikoagulanti. Identificirali smo področja v sklopu zdravstvene vzgoje, ki jih je treba dodelati, in na katero skupino pacientov glede na demografske dejavnike se je treba še posebej osredotočiti. Zaposleni naj se nenehno izobražujejo in usposabljajo, saj bistvo kakovostne zdravstvene vzgoje predstavljajo dobro poznavanje bolezni, potek zdravljenja ter sposobnost prilagajati se pacientu in njegovim bližnjim.[A. Muhič]20202020-06-25 07:47:00Diplomsko delo/naloga117130sl