<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117110"><dc:title>Sedimentološka in stratigrafska analiza ladinijskih bazenskih razvojev na območju Kobiljega Curka pri Velikih Laščah</dc:title><dc:creator>Vodnik,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rožič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>anizij</dc:subject><dc:subject>ladinij</dc:subject><dc:subject>trias</dc:subject><dc:subject>konodonti</dc:subject><dc:subject>Rutarska planota</dc:subject><dc:subject>Velike Lašče</dc:subject><dc:subject>stratigrafija</dc:subject><dc:subject>karbonati</dc:subject><dc:subject>vulkanoklastiti</dc:subject><dc:subject>bazenski sedimenti</dc:subject><dc:description>Na območju Rutarske planote izdanjajo predvsem anizijske in ladinijske kamnine, ki so prekrite s cordevolskim dolomitom. V veliki meri se pojavijo tudi vulkanoklastične kamnine, ki se izmenjujejo s plastnatimi apnenci in dolomiti. Del teh razvojev je bil poimenovan Mohorska formacija, ki naj bi se začela s cordevolskimi karbonati in nato prešla v črne mikritne in sparitne apnence lagunskega faciesa. Nanje so odloženi tufi, ki se končajo z drobnozrnatim konglomeratom in rdečimi klastiti, ki postopoma preidejo v glavni dolomit. Med tečajem geološkega kartiranja študentov geologije z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v letih 2016 in 2017 se je izkazalo, da na obravnavanem območju obstajata dva vzporedna razvoja: platformski, ki ustreza Mohorski formaciji, in bazenski, ki na tej lokaciji do sedaj še ni bil opisan. Starost bazenskih kamnin je bila za namene te raziskave s pomočjo konodontov določena za ladinijsko. V okviru magistrskega dela sem posnel in preučil 233 m sedimentološkega profila. Ugotovil sem, da gre za spremembe razvojev, od takih, ki kažejo plitvomorsko okolje, v razvoje, značilne za bazensko okolje s piroklastiti, glinavci in turbiditnimi sedimenti, nato razvoje, ki kažejo progradacijo karbonatne platforme. V profilu sta jasno izraženi vsaj dve fazi poglobitve in progradacije, ki sta bili povzročeni s tektonskimi premiki. Preučil sem tudi vulkanoklastične kamnine, ki kažejo kislo do srednjo sestavo. Ugotovil sem, da gre za ladinijski razvoj manjšega bazena, ki ga je spremljala eksplozivna vulkanska aktivnost. Začel je nastajati ob razpadu Slovenske karbonatne platforme v aniziju, nato pa je bil podvržen hitremu zasipavanju in je bil verjetno zapolnjen že pred koncem ladinija.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-24 09:00:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117110</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
