<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117100"><dc:title>Študij tetrakvarka $Z_{b}$ s kvantno kromodinamiko na mreži</dc:title><dc:creator>Petković,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelovšek,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fizika osnovnih delcev</dc:subject><dc:subject>močna interakcija</dc:subject><dc:subject>kvantna kromodinamika na mreži</dc:subject><dc:subject>tetrakvark $Z_{b}$</dc:subject><dc:subject>Born-Oppenheimerjev približek</dc:subject><dc:description>V tem delu teoretično študiramo resonanco $Z_{b}$, opaženo leta 2011 v detektorju Belle, ki izkazuje tetrakvarkovsko strukturo. Sistem analiziramo s kvantno kromodinamiko na mreži, saj gre za močno interagirajoč sistem v neperturbativnem režimu. Iz razpadnih produktov resonance je mogoče sklepati na kvarkovsko strukturo $\bar{b} b \bar{d} u$. Zaradi ogromne razlike mas med kvarki uporabimo Born-Oppenheimerjev približek, kjer težja kvarka $\bar{b}$ in $b$ v prvem koraku privzamemo za statična. Možna stanja, s katerimi opišemo tetrakvark $Z_{b}$, razvrstimo v dva tipa. Prvemu ustreza par interagirajočih mezonov $B$ in $\bar{B}^{*}$, drugemu pa interagirajoča botomonij $\Upsilon$ in pion s tremi najnižjimi vrednostmi gibalne količine, ki so v skladu s simetrijo sistema. Stanja z neničelno gibalno količino piona moramo vključiti v analizo, saj ta še vedno ležijo pod vrednostjo resonanc $Z_{b}$. Do sedaj tega ni vsebovala še nobena študija. Z izbranimi operatorji numerično izračunamo korelacijske funkcije, iz katerih izluščimo lastne energije sistema kot funkcijo razdalje med težkima kvarkoma. Za interpretacijo energijskega spektra izračunamo lastne energije neinteragirajoče verzije originalnega sistema. Po primerjavi ustreznih lastnih energij opazimo očitno odstopanje v kanalu $B\bar{B}^{*}$, kjer je za majhne razdalje med mezonoma $B$ znaten privlačen potencial. Izluščen potencial nato uporabimo za reševanje Schr\"odingerjeve enačbe za mezona v težiščnem sistemu. Preučimo stanja, ki jih takšen potencial dopušča, ter skušamo rezultate povezati z izmerjenio resonanco $Z_{b}$.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-24 08:15:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117100</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
