<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117097"><dc:title>Postjugoslovanski revizionizem spomina: Tito – pot od »sina vseh narodov« do »komunističnega diktatorja«.</dc:title><dc:creator>Milosavić,	Nikola	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidmar,	Ksenija H.	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Tito</dc:subject><dc:subject>karizma</dc:subject><dc:subject>revizionizem</dc:subject><dc:subject>nostalgija</dc:subject><dc:subject>spominjanje</dc:subject><dc:description>Mineva natančno 40 let od smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Teoretiki spomina pravijo, da v tem času nastopa »mrzlo« spominjanje, vendar smo priče temu da v Titovem primeru ta trditev ne drži, saj je spominjanje na Tita še vedno »vroče« oziroma aktualno. Spominjanje na Tita v javnem diskurzu postjugoslovanskih družb postaja par excellence polje za politični in ideološki boj. Razlaga kastracije Titove karizme v luči Freudove in Webrove teorije, pomaga nam razumeti postjugoslovanske revizionistične prakse, ki smo jim priča. Revizionizem spomina in kastracija Titove karizme sta nujna predpogoja v političnem boju, saj zatreti spomine na starega karizmatičnega vodjo pomeni odpreti možnost povzdigovanja novih karizmatičnih vodij. Revizija spomina, ki za cilj ima uničiti Titovo »dvojno« karizmo, je še posebej aktualna v medijskem diskurzu. Ne glede na vse prakse, je revizionistom vendarle nekaj spodletelo, saj je Titova karizma postala pluralna. Spomini na Tita in Jugoslavijo, se ne glede na vse poskuse, večinoma ohranjajo v »resnični« obliki in sicer prek transferja spominov ter nostalgičnih transferjev.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-24 07:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117097</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
