Prepričanja staršev o nadarjenih učencih s specifičnimi učnimi težavami in možnosti sodelovanja v postopku njihovega odkrivanjaAnčimer Aljaž, Katarina (Avtor) Magajna, Lidija (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) Dvojno izjemni učenciPrepoznavanje dvojno izjemnih učencev, to je nadarjenih učencev s posebnimi potrebami oziroma specifičnimi učnimi težavami, predstavlja poseben izziv. Pri teh učencih se kažejo vedenja, povezana z nadarjenostjo in posebnimi potrebami, ter nespecifična vedenja, ki nastanejo zaradi interakcije obojega, kar se pri vsakem učencu kaže na svojevrsten način. Rezultati raziskav so pokazali, da ti učenci zaradi specifičnega funkcioniranja pogosto ostajajo neprepoznani ali so prepoznani šele pozneje, ko se pokažejo učne in/ali psihosocialne težave. Starši so tisti, ki najbolje poznajo interese in področja nadarjenosti svojih otrok, zato tudi običajno prvi opazijo netipična vedenja. Nekaj raziskav s starši dvojno izjemnih posameznikov je pokazalo, da so imeli starši ključno vlogo pri usmerjanju v identifikacijo otrokove nadarjenosti in posebnih potreb. Zaradi potrebe po zagotavljanju primerno zahtevnega in hkrati prilagojenega učnega procesa je partnerski odnos med šolo in starši za te učence še toliko bolj pomemben. Zato smo želeli v magistrskem delu ugotoviti, v kolikšni meri so starši podvrženi stereotipom, ki veljajo za dvojno izjemne učence, in ali priznavajo možnost obstoja določenih vedenj, značilnih za dvojno izjemne učence. Ker formalno prepoznavanje nadarjenosti poteka v Sloveniji na osnovnih šolah, nas je še zanimalo, kakšne možnosti so na voljo staršem, da svoja opažanja povedo šolskim strokovnim delavcem. Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop. Vprašalnik o prepričanjih staršev glede dvojno izjemnih učencev je rešilo 73 staršev učencev iz petih oddelkov sedmega razreda petih različnih rednih osnovnih šol. Rezultati kažejo, da starši sprejemajo hkratno pojavljanje nadarjenosti in posebnih potreb. Prav tako sprejemajo protislovna vedenja, značilna za te učence. Govorilne ure vidijo kot eno od možnosti komunikacije s šolskimi strokovnimi delavci glede morebitne učenčeve potencialne dvojne izjemnosti. Na podlagi naših rezultatov ugotavljamo, da bi staršem morali zagotoviti posvetovalno vlogo pri evidentiranju nadarjenosti oziroma dvojne izjemnosti. Starši bi ob seznanitvi z osnovnimi značilnostmi nadarjenosti in dvojne izjemnosti tako postali še pomembnejši vir informacij.20202020-06-24 07:05:24Magistrsko delo/naloga117094sl