<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117078"><dc:title>Učenci z govorno-jezikovnimi motnjami pri pouku književnosti v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Ornik,	Kerstin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žbogar,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štefanc,	Damijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>govorno-jezikovne motnje</dc:subject><dc:subject>učne težave</dc:subject><dc:subject>pouk književnosti v osnovni šoli</dc:subject><dc:subject>prilagoditve</dc:subject><dc:subject>individualizacija</dc:subject><dc:subject>diferenciacija</dc:subject><dc:description>Učitelji slovenščine se pri svojem delu srečujejo z različnimi skupinami otrok, med drugim tudi z učenci s posebnimi potrebami. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na učiteljevo delo z učenci z govorno-jezikovnimi motnjami pri pouku književnosti v osnovni šoli. Skušali smo osvetliti vlogo učitelja slovenščine v osnovni šoli, ki je ključna oseba pri izvajanju prilagoditev, s katerimi lahko tem učencem zmanjšujemo ovire pri usvajanju in izražanju znanja ter pri pridobivanju spodbudnih izkušenj z branjem in razumevanjem umetnostnih besedil.
Teoretični del je zasnovan na opredelitvi konceptov integracije in inkluzije ter socialne integracije otrok s posebnimi potrebami, ki predstavlja most med omenjenima konceptoma. Opisali smo načela, na katerih temelji inkluzivno izobraževanje ter predstavili ključne poudarke iz posameznih zakonskih aktov na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli. Ker imajo otroci s posebnimi potrebami, zlasti otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, pogosto pridružene tudi učne težave, smo predstavili petstopenjski model pomoči učencem z učnimi težavami. Otroci s posebnimi potrebami potrebujejo v procesu poučevanja drugačne pristope kot njihovi sovrstniki, zato je individualizacija poučevanja ključnega pomena za njihov uspeh. Dosežemo jo s pomočjo individualiziranega programa, katerega ključne značilnosti smo predstavili v nadaljevanju teoretičnega dela. 
Omenjena poglavja so nam služila kot uvod v jedro teoretičnega dela, ki je bil namenjen učencem z govorno-jezikovnimi motnjami pri pouku književnosti. Natančneje smo opredelili govorno-jezikovne motnje ter predstavili splošne cilje pouka književnosti in metode pouka književnosti v osnovni šoli. Sledil je opis najpogostejših težav omenjenih učencev pri pouku književnosti in praktična priporočila za prilagoditve le-tega.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate kvalitativne raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s petimi učitelji slovenščine v osnovni šoli. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se učitelji slovenščine soočajo s specifičnimi težavami učencev z govorno-jezikovnimi motnjami in katerih prilagoditev pouka se poslužujejo. Ugotovili smo, da poskušajo učitelji omenjenim učencem prilagoditi različne faze pouka književnosti, ob tem pa se srečujejo s številnimi izzivi.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-23 14:52:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117078</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>