Projektno učno delo s pomočjo 3D tiska v 8. razredu osnovne šolePerše, Tina (Avtor) Avsec, Stanislav (Mentor) tehnika in tehnologijaZačetki tehnologije 3D tiskanja so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, dandanes pa se te tehnologije hitro razvijajo in počasi pronicajo tudi v šolski prostor. Tudi tu bi lahko pomembno izboljšale kakovost pouka. Širina in univerzalnost 3D tehnologij omogočata različna področja uporabe – od izdelave didaktičnih pripomočkov do uporabe pri izdelavi izdelka, projekta. Na splošno 3D tiskanje postavlja uporabnika v središče in od njega zahteva aktivnost, zato je vpeljava 3D tehnologij najbolj smotrna, ko je pri pouku podprta z metodami aktivnega učenja. Induktivne metode poučevanja predstavljajo nasprotje od klasičnega, tradicionalnega pouka, saj v ospredje postavljajo učenca in od njega zahtevajo neprestano aktivnost in uporabo višjih kognitivnih procesov. Ena izmed metod je tudi poizvedovalno učenje, ki posnema pristop pravega znanstvenega raziskovanja. Poleg tega pa poizvedovalno učenje pri učencih izzove kognitivne konflikte, z razrešitvijo teh pa učenci razvijajo kritično mišljenje in druge veščine. V teoretičnem delu magistrskega dela se najprej srečamo s tehnologijo 3D tiskanja. Podrobno je opisana tehnologija neprestanega ciljnega nalaganja (FDM ali FFF), ki je najbolj razširjena za vsesplošno uporabo in smo jo tudi uporabili pri našem eksperimentu. Zatem sledi pregled pogosto uporabljenih metod aktivnega učenja, podrobneje je predstavljena metoda poizvedovalnega učenja. Sledi še definicija kritičnega mišljenja, smernice poučevanja in pomembnost z vidika tehnike in tehnologije. Cilj naše raziskave je ugotoviti, kako uporaba 3D tiskalnika vpliva na razvoj kritičnega mišljenja pri učencih 8. razreda osnovne šole. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo kakšne povezave med tem, kako učenci cenijo kritično mišljenje in v prirastku njihovega napredka v kritičnem mišljenju. Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalni kvazi-eksperimentalni metodi, pristop je kvantitativen. V razredu smo izvedli 5 šolskih ur v obliki tehniškega dneva na temo gonil. Pouk smo načrtovali po induktivni metodi izobraževalnega modela poizvedovalnega učenja 5E (ang. Engage, Explore, Explain, Elaborate in Evaluate). V raziskavo so bili vključeni učenci dveh oddelkov 8. razreda osnovne šole v šolskem letu 2018/2019. Celotni vzorec predstavlja 55 učencev. Od tega je bilo 25 učencev v eksperimentalni skupini, v kateri smo izvedli tehniški dan s 3D tiskanjem, pouk je bil podprt s poizvedovalnim učenjem, preostalih 30 učencev pa je sestavljalo kontrolno skupino, kjer je pouk potekal na klasičen način. V obeh skupinah smo pred obravnavo teme gonil izvedli predtest kritičnega mišljenja, po koncu obravnave pa smo izvedli še posttest. Učenci obeh skupin so po obravnavi izpolnili še vprašalnik o kritičnem mišljenju, ki preverja učenčev odnos do kritičnega mišljenja. Iz rezultatov na pred- in posttestu smo izračunali prirastek kritičnega mišljenja in glede na preostale faktorje ugotavljali vpliv 3D tehnologij – še posebej 3D tiskanja – na razvoj kritičnega mišljenja. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da so učenci na splošno napredovali, saj so v povprečju na posttestu (¯x=30,91 %) dosegli boljše rezultate kot na predtestu (¯x=26,55 %). V povprečju so učenci eksperimentalne skupine (¯x=8,53 %) bolj napredovali kot učenci kontrolne skupine (¯x=3,69 %) izraženo s povprečnim normaliziranim prirastkom skupine. Če pogledamo rezultate normaliziranega prirastka skupine po spolu, ugotovimo, da so v povprečju učenci (¯x=6,44 %) bolj napredovali kot učenke (¯x=5,56 %). Rezultati vprašalnika kritičnega mišljenja kažejo, da imajo učenci eksperimentalne skupine v povprečju boljši odnos do kritičnega mišljena oziroma ga bolj cenijo kot učenci kontrolne skupine, medtem ko učenci kontrolne skupine bolje zaznavajo napačna razumevanja v povezavi s kritičnim mišljenjem. Rezultati so pokazali, da so v povprečju učenci, ki bolj vrednotijo kritično mišljenje, tudi bolj napredovali v kritičnem mišljenju. Nasprotno pa zgolj zaupanje v kritično mišljenje oziroma v svoje sposobnosti biti kritični mislec ni zadosti za napredovanje v samem kritičnem mišljenju. Zavedati se moramo omejitev naše raziskave, kjer je vzorec precej majhen in intervencija zelo kratka. Dobljeni rezultati niso pokazali statistično pomembnih vplivov prisotnosti 3D tehnologij pri razvoju kritičnega mišljenja, kljub temu pa zaznamo trend rezultatov, ki kažejo v prid 3D tiskanju ter metodi 5E poizvedovalnega učenja. Za ugotovitev vplivov bi morali raziskavo razširiti in povečati časovni obseg intervencij. Magistrsko delo je uporabno za učitelje tehnike in tehnologije, ki se spoznavajo s tehnologijo 3D tiskanja ali pa bi želeli 3D tiskalnik vnesti v pouk tehnike in tehnologije. Prav tako je namenjena učiteljem, ki si želijo v pouk vpeljati metode induktivnega učenja – še posebej poizvedovalno učenje – in s tem pri učencih spodbujati razvijanje kritičnega mišljenja, timskega sodelovanja, komunikacijskih spretnosti in drugih veščin.20202020-06-20 04:20:22Magistrsko delo/naloga117024sl