<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117006"><dc:title>Stalne besedne zveze s prenesenim pomenom: analiza v slovenskem znakovnem jeziku in slovenščini</dc:title><dc:creator>Stergar,	Staša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vintar,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlič,	Matic	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>frazem</dc:subject><dc:subject>slovenski znakovni jezik</dc:subject><dc:subject>tolmačenje</dc:subject><dc:subject>strategije tolmačenja</dc:subject><dc:description>V vseh jezikih, tako govornih kot znakovnih, najdemo besede ali stalne besedne zveze, ki lahko dobijo prenesen pomen. Prenesen pomen beseda ali besedna zveza dobi, če jo sporočevalec uporabi namesto neke druge besede ali besedne zveze, in sicer na podlagi očitne podobnosti med njunima nanosnikoma. To pomeni, da znotraj določenega sobesedila ne označuje najbolj očitnega, splošnega, pogostega oziroma običajnega nanosnika, temveč nanosnika, ki je temu nanosniku podoben v eni ali več lastnostih. V tej nalogi bomo obravnavali prenos stalnih besednih zvez, tj. frazemov, iz slovenskega jezika v slovenski znakovni jezik (SZJ). 
V Sloveniji živi skupnost gluhih, naglušnih in oseb s polževim vsadkom. Naravni jezik sporazumevanja oseb z okvaro sluha je znakovni jezik. V Sloveniji je to slovenski znakovni jezik. Pravico do uporabe tega jezika uporabnikom zagotavlja Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika iz leta 2002. Ker se slovenščina in slovenski znakovni jezik med seboj razlikujeta tako po strukturi kot tudi po modaliteti, za premoščanje komunikacijskih ovir skrbijo tolmači znakovnega jezika. Običajno v ali iz znakovnega jezika tolmačijo simultano, kar velja za enega najbolj zahtevnih kognitivnih procesov. 
Pri tolmačenju morajo biti tolmači pozorni na jezikovne posebnosti posameznega jezika, a tudi na kulturne posebnosti posamezne jezikovne skupnosti, ki se lahko odražajo v besedišču njihovega jezika. Jezikovne posebnosti, ki so vezane na jezik in so si medjezikovno gledano le redko podobne, so tudi stalne besedne zveze ali frazemi; kot odraz določene kulturne identitete so posledično težje prenosljivi iz izhodiščnega v ciljni jezik. Tolmači imajo na voljo nekaj strategij, s katerimi si lahko pomagajo pri tolmačenju frazemov, v marsikaterem primeru pa se preneseni pomen izgubi v prevodu. 
Opravljena raziskava prenosa frazemov iz slovenščine v SZJ bo pripomogla k večjemu zavedanju problematike med splošnimi uporabniki SZJ in med tolmači za SZJ. Hkrati bo slednjim ponudila tudi določen vpogled v strategije tolmačenja frazemov iz slovenščine v SZJ.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-19 07:45:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117006</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
