<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116967"><dc:title>PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI FIKSACIJE MREŽICE S SPONKAMI, Z LEPILOM IN NEFIKSACIJSKE TEHNIKE PRI TRANSABDOMINALNI PREPERITONEALNI INGVINALNI HERNIOPLASTIKI</dc:title><dc:creator>Gelebeševa Mateska,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Omejc,	Mirko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>operacija dimeljske kile</dc:subject><dc:subject>laparoskopska hernioplastika</dc:subject><dc:subject>TAPP</dc:subject><dc:subject>sponke</dc:subject><dc:subject>lepilo.</dc:subject><dc:description>Minimalno invazivne laparoskopske tehnike vključujejo transabdominalno predperitonealno (TAPP) in ekstraperitonealno hernioplastiko (TEP). V študiji primerjamo rezultate, vključno s stopnjo ponovitve kile in kronično bolečino, po pričvrstitvi mrežice z uporabo histoakrilnega lepila v primerjavi s sponkami in brez pričvrstitve mrežice pri tehniki TAPP. Intenzivnost pooperativne bolečine je bila ocenjena z lestvico Carolinas Comfort (CCS). V študiji je bila uporabljena izključno mrežica Proceed.
Bolniki in metode: Primerjali smo skupine bolnikov glede na vrsto pričvrstitve mrežice: skupina A je imela mrežico pričvrščeno z resorbirajočimi sponkami in skupina B s histoakrilnim lepilom, skupina C pa mrežice mi imela pričvrščene. V raziskavo je bilo vključenih 59 bolnikov moškega spola, starih od 26 do 76 let, pri katerih je bilo izvedenih 85 hernioplastik po tehniki TAPP. Preiskovanci so bili razdeljeni v tri skupine: v skupini B je bilo narejenih 29 hernioplastik ter v skupinah A in C po 28 hernioplastik. Udeležence v študiji smo sledili 3, 12 in 24 mesecev.
Rezultati: V navedenih treh skupinah ni bilo statistično značilne razlike v ponovitvi kile. Skupna stopnja ponovitve kile je bila 3,5-odstotna. Ena ponovitev je bila zabeležena pri skupini A 3 mesece po operaciji, ena ponovitev v skupini B 15 mesecev po operaciji in prav tako ena ponovitev v skupini C 12 mesecev po operacijo. Dva bolnika v skupini A sta imela postoperativni hematom mošnje in en bolnik v skupini B je imel serom. Zdravljeni so bili konservativno.
Zaključek: Študija je pokazala, da vrsta pričvrstitve mrežice ne poveča tveganja za ponovitev kile ali kronične postoperativne bolečine. Vendar pa je mesto pričvrstitve mrežice pomembno in ne bi smeli pričvrstiti mrežice v bolečinskem trikotniku in tako imenovanem »triangle of doom«.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-06-18 07:15:23</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116967</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
