Vloga računalniške tomografije pri PET/CT preiskavi in tipične doze pacientov pri CT delu PET/CT preiskav V SlovenijiPerić, Jelena (Avtor) Žontar, Dejan (Mentor) Mekiš, Nejc (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijapozitronska emisijska tomografijaračunalniška tomografijadozni indeks računalniške tomografijeprodukt doze in dolžine preiskovalnega poljaUvod: Pozitronska emisijska tomografija (PET) običajno zagotovi zelo malo anatomskih podatkov, zaradi česar je posamezna področja težko natančno lokalizirati. Povezava slikanja PET in visoko ločljivostnega anatomskega slikanja (računalniška tomografija) močno pomaga pri lokalizaciji in karakterizaciji bolezni. Čeprav prinaša več pomembnih koristi je treba opozoriti, da je dodajanje računalniške tomografije k PET sistemu privedlo do znatnega povečanja odmerka sevanja, ki ga prejmejo pacienti. Namen: Namen magistrske naloge je bil oceniti tipične doze, ki jih pacienti prejmejo zaradi CT slikanja pri standardnih PET/CT preiskavah (trije protokoli) na nuklearno medicinskih enotah v Sloveniji in ugotoviti, ali obstajajo statistično značilne razlike med njimi. Metode dela: Na treh PET/CT aparatih (na oddelku za nuklearno medicino na Onkološkem inštitutu - OI, na Kliniki za nuklearno medicino v Ljubljani - KNM in na oddelku za nuklearno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru – UKC MB) smo analizirali doze (CTDIvol in DLP), ki jih prejmejo pacienti pri slikanjih s tremi različnimi protokoli (protokol 1: PET/CT slikanje telesa od baze lobanje do sredine stegnenice, protokol 2: PET/CT slikanje telesa od vrha glave do sredine stegnenice, protokol 3: PET/CT slikanje celega telesa od vrha glave do vključno prstov na nogah). Skupna velikost vzorca za raziskavo je zajemala 540 pacientov. Iz že opravljenih preiskav smo s pomočjo računalniškega programa »Syngo.via« in arhiva pacientovih podatkov pridobili podatke o telesni teži, višini in obsevanosti pacientov. Rezultati: Pri protokolu 1 je imel najnižjo skupno vrednost DLP OI in sicer 260 mGy*cm, na KNM so imeli za 10% višji DLP (287 mGy*cm), v UKC MB pa 80% višji (470 mGy*cm). Tudi pri protokolu 2 je imel najnižjo skupno vrednost DLP OI (300 mGy*cm) medtem, ko je imel KNM za 23% višjo (371 mGy*cm), UKC MB pa kar za 70% višjo vrednost (520 mGy*cm). Najnižji dozi pri protokolu 3 so bili izpostavljeni pacienti, ki so opravili PET/CT slikanje na KNM in sicer je bila vrednost DLP 569 mGy*cm, v UKC MB je bila vrednost za 29% višja (734 mGy*cm), najvišjo skupno vrednost pa so imeli na OI (766 mGy*cm). Razprava in zaključek: Na podlagi dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da obstajajo precejšne razlike med tremi NM enotami v Sloveniji v prispevku CT slikanja k dozi pacientov. S tem se odpirajo možnosti dodatne optimizacije protokolov, pri čemer je potrebno upoštevati tehnološke omejitve.[J. Perić]20202020-06-17 07:47:33Magistrsko delo/naloga116931sl