Določanje potencialnih habitatov za naselitev evropskega bizona v SlovenijiKnez, Nika (Avtor) Repe, Blaž (Mentor) Kos, Ivan (Komentor) zobermodeliranje izbire habitataMaxentponovna naselitevhabitatne krpeV Evropi človek že stoletja intenzivno spreminja pokrajino in vse bolj vpliva na ohranitveno stanje prostoživečih vrst. Mnoge evropske vrste so iz narave že izumrle, med njimi tudi evropski bizon ali zober. Vrsta je bila uspešno ponovno naseljena v številne države z obsežnimi ohranjenimi gozdnimi habitati. V Sloveniji imamo obsežne sklenjene površine gozdnih habitatov, ki ustrezajo zobrovim življenjskim pogojem. Glavni namen magistrske naloge je ugotoviti obseg in povezanost primernega prostora za zobra v primeru njegove ponovne naselitve v Sloveniji. S pomočjo modeliranja zobrove ekološke niše v programskem orodju Maxent smo napovedali potencialno primeren prostor na območju Slovenije. Izvedli smo modeliranje letnega in zimskega primernega habitata v primeru odsotnosti in prisotnosti človeka ter tako dobili rezultate za 8 različnih modelov. Najzanesljivejši rezultat smo dobili z modelom letnega primernega prostora ob prisotnosti človeka. Kot glavna območja primernega prostora so se izkazali Nanos in Hrušica, Trnovski gozd in Banjšice, Javorniki in Snežnik ter Kočevsko in Ribniško hribovje. Ta območja so med seboj nekoliko oddaljena in ločena z linijskimi objekti prometne infrastrukture. Za uspešno ponovno naselitev in prehajanje čred med območji primernega prostora bi bila potrebna vzpostavitev učinkovitih omilitvenih in upravljavskih ukrepov. Uporabljena metoda je primerna za tovrstno modeliranje, saj so napovedi modela kljub pomanjkljivim vhodnim podatkom zadovoljive. Za izboljšanje rezultatov priporočamo uporabo kakovostnejših vhodnih podatkov ter uporabo dodatne metode za primerjavo rezultatov. Poleg tega priporočamo vrednotenje dobljenega primernega prostora iz vidika drugih prostoživečih vrst, ki živijo na območju.20202020-06-17 07:45:26Magistrsko delo/naloga116930sl