<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116918"><dc:title>Pasivno optično omrežje z gigabitno zmogljivostjo in bodoče optične dostopovne tehnologije</dc:title><dc:creator>PODGORŠEK,	NEJC	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batagelj,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>GPON</dc:subject><dc:subject>NG-PON2</dc:subject><dc:subject>optična dostopovna omrežja</dc:subject><dc:subject>ONU</dc:subject><dc:subject>OLT</dc:subject><dc:subject>MSAN</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je opis postopka vključitve gigabitnega pasivnega optičnega omrežja (angl. gigabit-capable passive optical network – GPON) na Savinjskem. Prav tako sta predstavljena topologija in delovanje omenjene optične tehnologije. Na kratko je opisan tudi novejši standard za naslednjo (drugo) generacijo pasivnega optičnega omrežja (angl. next-generation passive optical network stage 2 – NG-PON2), ki naj bi v bližnji prihodnosti nadomestil tehnologijo GPON.
Metode dela pri postopku vključitve GPON so bile zelo raznolike, saj je ta naloga zahtevala združitev in uporabo mnogih znanj ter veščin s področja elektrotehnike in informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Aktivacija sistema GPON je potekala sistematično, in sicer po pravilnem vrstnem redu. 
Najprej je bilo treba pripraviti prostor v lokalni centrali, nato je sledila postavitev potrebne infrastrukture, vključno z vsemi dodatnimi napravami, ki omogočajo delovanje dostopovnega omrežja. Priključiti je bilo treba tudi optične vrvice in nazadnje opraviti konfiguracijo sistema ter vse naprave vpisati v evidenco in omogočiti njihovo upravljanje na daljavo.    
Rezultat dela je popolnoma funkcionalno dostopovno optično omrežje, ki priključenim uporabnikom zagotavlja fiksno telefonijo, dostop do svetovnega spleta in televizije, ki temelji na internetnem protokolu (angl. internet protocol television – IPTV). Tovrstna omrežja so neprimerljivo boljša od bakrenih, saj so enostavno razširljiva in nudijo veliko večje zmogljivosti, hkrati pa so manj odporna na napake in omogočajo enostavnejšo implementacijo novih tehnologij.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-16 12:55:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116918</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
