Študij sprememb dolgoročnega motoričnega spomina in vzorcev aktivacije možganov pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo z uporabo funkcijske magnetne resonanceZupan, Gašper (Avtor) Šuput, Dušan (Mentor) Pirtošek, Zvezdan (Komentor) parkinsonova bolezenmagnetna resonancanevroradiologijaParkinsonova bolezen (PB) je pogosta nevrodegenerativna bolezen možganov, pri kateri pride do zmanjšanja količine nevromelanina (NM) v substanci nigri (SN). Številne magnetnoresonančne (MR) študije so z uporabo T1-obteženih sekvenc dokazale zmanjšano površino in prostornino SN pri bolnikih s PB ter znižano intenziteto signala SN. Motorični simptomi so glavna značilnost PB. Nekatere študije s funkcijsko magnetno resonanco (fMRI) so pri bolnikih s PB poročale o spremenjenih vzorcih aktivacije v možganih med motoričnim učenjem, vendar ni poznana fMRI študija, ki bi to preučevala v daljšem časovnem obdobju. V naši študiji so bile strukturne slike SN zajete z uporabo MR tomografa z jakostjo magnetnega polja 3 tesla s T1-obteženo sekvenco z dodatnim presaturacijskim inverznim pulzom (SPIR). Strukturne spremembe SN pri PB smo kvantificirali z ročno in polavtomatsko segmentacijsko metodo, ki temelji na principu statističnih podpisov ter ne potrebuje standardizacije. Analiza krivulje natančnosti in priklica (angl. »ROC analysis«) je bila uporabljena za določitev občutljivosti in specifičnosti obeh metod. Snemanje fMRI smo izvajali med izvajanjem motoričnega zaporedja, ki je vsebovalo osem zgibov prstov na eni roki. Med Dnevom 0 in Dnevom 28 so preiskovanci doma dnevno vadili motorični vzorec, med Dnevom 28 in Dnevom 90 pa vzorca niso več vadili. Snemanje fMRI je potekalo na Dan 0, Dan 28 in Dan 90. Bolniki s PB so imeli v primerjavi z zdravimi preiskovanci (ZP) znižano površino (37,7 ± 8,0 in 56,9 ± 6,6 mm2) in prostornino (235,1 ± 45,4 in 382,9 ± 100,5 mm3) SN. Za površino SN je občutljivost znašala 91,7 %, specifičnost pa 95 %. Za prostornino SN je občutljivost znašala 91,7%, specifičnost pa 90 %. Pri analizi podatkov fMRI smo pri bolnikih s PB v primerjavi z ZP na Dan 0 opazili povišano aktivacijo v parahipokampalnem režnju in hipokampusu. Na Dan 28 in Dan 90 smo pri bolnikih s PB ugotovili znižano aktivacijo v spodnjem parietalnem, zadnjem cingulatnem režnju in prekuneusu. Povišana aktivacija v parahipokampalnem režnju je bila pri bolnikih s PB zabeležena tudi na Dan 28. Z analizo strukturnih slik smo ugotovili, da sta tako ročna kot polavtomatska segmentacijska metoda SN zanesljivi pri razlikovanju med bolniki s PB in ZP. Obe metodi imata visoko občutljivost ter specifičnost. Pri bolnikih s PB povišana aktivacija v zgodnjih fazah učenja motoričnega vzorca najverjetneje predstavlja kompenzatorni mehanizem. V poznih fazah učenja in priklica pa znižana aktivacija pri bolnikih lahko predstavlja nezadostno delovanje izvršilnih funkcij.20202020-06-16 10:55:36Doktorsko delo/naloga116914sl