<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116904"><dc:title>NEVARNOSTI SUHIH SIPKIH TOVOROV</dc:title><dc:creator>Starc,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Suban,	Valter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Perkovič,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nevarnosti suhega sipkega tovora</dc:subject><dc:subject>prah</dc:subject><dc:subject>žitarice</dc:subject><dc:subject>pesticidi</dc:subject><dc:subject>likvefakcija tovora</dc:subject><dc:subject>stabilnost ladje</dc:subject><dc:subject>poškodbe trupa</dc:subject><dc:description>Danes se v pomorstvu prevaža ogromno število različnih tovorov. Diplomska naloga se bo osredotočila le na suhe sipke tovore. Ti veljajo za ene izmed najnevarnejših, saj je statistično gledano največ pomorščakov izgubilo svoja življenja pri prevozu le-teh. Suhi sipki tovori lahko ogrožajo varnost ladje in posadke posredno ali neposredno. Iz neposrednega vidika se ladja lahko potopi in pomorščaki izgubijo življenje ravno zaradi določenih kemičnih in fizikalnih lastnosti tovora med prevažanjem. Eden izmed pogostejših vzrokov za katastrofalen izid je likvefakcija tovora. Zaradi prevelike vsebnosti vlage tovora se v skladišču pojavijo velike količine vode, ki so glavni razlog za potopitev ladij. Pri kemičnih procesih so skoraj vsi pojavi neposredno povezani s smrtjo ali zastrupitvijo pomorščakov. Ker se  namreč prevažajo taki tovori, ki nase vežejo kisik in se pojavi visoka možnost zadušitve. 
Eksplozivna atmosfera v skladišču je zelo pogosta pri transportu suhih sipkih tovorov, samovžig je zelo pogost pojav, pesticidna sredstva pri prevozu žitaric ustvarjajo toksično atmosfero, ki je vzela življenja mnogih pomorščakov in nekatera so se celo prepovedala zaradi zelo visokih toksičnih koncentracij, itd. Posredne nevarnosti so tudi zelo prisotne v pomorščakovih življenjih. Najpogostejša je prah. Ta je skoraj vedno prisoten. Prah nima enakih lastnosti pri različnih tovorih, a v kodeksu IMSBC je točno predpisano, koliko časa je lahko delavec izpostavljen prašnemu okolju. Daljša izpostavljenost prahu lahko privede do akutnih ali kroničnih obolenj ali pa celo alergij. Njegovo prisotnost je zelo lahko omejiti, zato se po celem svetu izvajajo ukrepi, s katerimi se zmanjša prisotnost prahu v okolici. 
Ostale fizikalne posredne nevarnosti se nanašajo na poškodbo ladijske konstrukcije zaradi napačnega natovarjanja zelo težkih tovorov. Stabilnost je treba imeti stalno pod nadzorom, saj premikanje tovora v skladišču predstavlja resno grožnjo dinamični stabilnosti. Tipičen primer premikanja tovora predstavljajo žitarice, ki predstavljajo veliko nevarnost z vidika stabilnosti, zaradi katerih je bilo treba narediti ločeno zakonodajo glede ravnanja izračunanja stabilnosti. Naloga se bo tudi osredotočila na računanje stabilnosti, kjer bodo prikazani primeri, ki se dogajajo v resničnem življenju. Ostale nevarnosti predstavljajo tudi delo na višini, utrujenost ladijskega materiala zaradi dotrajanosti in napačnega krcanja tovora, napačno ravnanje s tovorom med prevozom, poškodbe tovora in ostalo.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-16 08:45:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116904</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
