Predšolska bralna značka z vidika vzgojiteljev, otrok in njihovih starševZupan, Janja (Avtor) Batistič Zorec, Marcela (Mentor) predšolski otrokBralna značka se je najprej izvajala v osnovnih šolah, od leta 1998 pa jo izvajajo tudi v vrtcih kot predšolsko bralno značko (PBZ). Ravno ta prenos iz šole na vrtec je bil premalo premišljen in se kaže kot problematičen. Poleg pozitivnih ciljev, kot so spodbujanje družinskega branja, razvijanje pismenosti in branja, stik s knjižnico, pa ima projekt tudi negativne učinke, kot so: tekmovalnost, nagrajevanje in ni v skladu z nekaterimi načeli Kurikuluma za vrtce (1999). Večina pedagoških delavcev, staršev in strokovnjakov s področja mladinske književnosti se ne zaveda negativnih učinkov, PBZ pa večinoma izvajajo rutinsko, brez premisleka o njenih učinkih. Podatke za raziskavo smo pridobili z anketnimi vprašalniki in s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati kažejo, da se premalo govori o dilemah in negativnih učinkih, saj več kot polovica vzgojiteljev in staršev vidi PBZ tako, kot jo predstavljajo zagovorniki in snovalci projekta. Nesprejemljiv se nam zdi podatek, da tudi tisti vzgojitelji, ki imajo pomisleke in se zavedajo negativnih učinkov, projekt še vedno izvajajo zaradi pričakovanj kolegov in vodstva. Ne moremo mimo tega, da se PBZ izvaja na šolski način, saj prav vse anketirane vzgojiteljice ne glede na otrokove sposobnosti od otrok zahtevajo, da povejo obnovo doma prebrane knjige. Otrokom oziroma njihovim staršem sicer v večini primerov ponudijo različne načine predstavitve (pred celo skupino, individualno, z risbo …), a vseeno zahtevajo obnovo, kar je v nasprotju z razvojnimi značilnostmi predšolskih otrok. Skoraj polovica staršev odloča, kdaj njihov otrok »zna« povedati obnovo in je pripravljen na predstavitev, četudi njihov otrok meni drugače. Vsi otroci za opravljanje PBZ prejmejo nagrade, nekateri že med izvajanjem, drugi pa na koncu projekta. Vzgojitelji in starši so našteli nagrade, ki jih prejmejo otroci: nalepke ali štampiljke za vsako prebrano knjigo, ogled predstave, »bralno majčko« in knjige na koncu. Več kot polovica intervjuvanih otrok je potrdilo, da na koncu prejmejo pohvalo ali diplomo. Nagrajevanje sproži tekmovanje, ki pa ga vzgojiteljice še dodatno spodbujajo z javno objavo dosežkov vseh otrok. Tretjina staršev zaradi dostopnosti dosežkov vseh otrok primerja dosežke svojih otrok z drugimi, s čimer sprožijo pritisk na otroke k hitrejši zaključitvi PBZ. Pridobljeni rezultati niso skladni s Kurikulumom za vrtce (1999), saj kažejo na odstopanja pri načelu odprtosti kurikula, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti strokovnih delavcev vrtca, saj pedagoški delavci izvajajo PBZ brez razmisleka o negativnih učinkih. Tisti, ki se jih zavedajo, a jih »spregledajo« zaradi zahtev vodstva, pa pozabljajo na svojo lastno avtonomnost. Kot kažejo rezultati, ni upoštevano načelo omogočanja izbire in drugačnosti. Vzgojitelji otroku ponudijo formalno izbiro sodelovanja in načina izvajanja, dejanske izbire pa otrok nima, saj se o tem še ni zmožen samostojno odločiti. Z raziskavo in pridobljenimi ugotovitvami želimo vodilne in strokovne delavce vrtcev spodbuditi k kritičnemu razmisleku o PBZ ter iskanju dejavnosti za spodbujanje družinskega branja, ki se izvaja na drugačne načine, brez opisanih negativnih učinkov.20202020-06-16 04:43:40Magistrsko delo/naloga116899sl