Ultrazvočna preiskava mišice psoas za oceno sarkopenije, zapletov in preživetja bolnikov z jetrno cirozoHari, Andrej (Avtor) Štabuc, Borut (Mentor) izguba mišične maseneinvazivna diagnozakazalec razmerje premera psoasa in telesne višinekazalec psoas-mišicaIZVLEČEK Namen dela: Sarkopenija pomembno vpliva na zaplete in preživetje bolnikov z jetrno cirozo. Zato bi bilo smiselno stopnjo sarkopenijo vključiti med MELD (lestvica za oceno jetrne odpovedi, ang. Model of end liver disease) kazalce s katerimi se razvršča bolnike na listo za presaditev jeter. Sarkopenijo lahko ugotovimo z MRI ali CT merjenjem volumna skeletne mišične mase v trebušni votlini. V raziskavi želimo ugotoviti ali je mogoče z ultrazvočno preiskavo premera mišice psoas in izračunom kliničnih kazalcev mišične mase oceniti sarkopenijo in vpliv sarkopenije na zaplete in preživetje pri bolnikih z jetrno cirozo. Cilji/hipoteze: Z ultrazvočno meritvijo premera mišice psoas pri bolnikih z  jetrno cirozo lahko ocenimo stopnjo  sarkopenije. Tako opredeljena sarkopenija je prognostični dejavnik za preživetje in za nastanek zapletov pri bolnikih z jetrno cirozo. Utemeljitev: Slaba prehranjenost in sarkopenija sta pomemben dejavnik za nastanek zapletov jetrne ciroze. Splošno stanje telesne prehranjenosti, še posebej sarkopenijo, je v vsakodnevni klinični praksi pri bolnikih z jetrno cirozo težko oceniti. Objektivno jo lahko ocenimo s CT ali MRI meritvami volumna oziroma ploščine skeletne mišične mase v trebušni votlini. Zaradi sevanja oziroma težje dostopnosti se v praksi CT ali MRI meritve mišične mase redko uporabljajo. Objektivna ocena sarkopenije s pomočjo ultrazvočne preiskave je enostavna in ponovljiva metoda, ki bi lahko ob dosedanji oceni MELD vplivala na razvrščanje bolnikov na listo za presaditev. Obenem bi lahko predstavljala napovedni dejavnik za zaplete jetrne ciroze, potrebo po hospitalizacijah in preživetje bolnikov z jetrno cirozo. Zasnova raziskave, opis metod in preiskovancev: Pri 75 zaporednih bolnikih z dekompenzirano jetrno cirozo, ki so opravili ultrazvočni pregled med januarjem 2016 in novembrom 2017 v naši bolnišnici, smo opravili retrospektivno analizo prospektivno zbranih podatkov. Dekompenzacijo jetrne ciroze smo pri bolnikih s potrjeno jetrno cirozo opredelili kot pojav ene ali več oblik dekompenzacije - pojav ascitesa, okužbe, hepatične encefalopatije, zlatenice ali varikozne krvavitve. Vse bolnike smo razvrstili po Child –Pughovi klasifikaciji. Pri vseh bolnikih smo ultrazvočno izmerili premer mišice psoas, določili preiskovančevo starost, spol, višino, telesno težo, indeks telesne mase in opredelili za raziskavo pomembne laboratorijske kazalce. Možnost uporabe ultrazvočne meritve mišice psoas smo preverili z odstotkom ponovljivosti zanesljive meritve premera mišice psoas in z oceno variabilnosti meritve. Premer mišice psoas smo pretvorili v ultrazvočni kazalec razmerja premera psoasa in telesne višine (ang. psoas-to-height-ratio; US-PTHR) in v kazalec psoas-mišica (ang. psoas-muscle-index; US-PMI). Za oceno vpliva izračunanih ocen sarkopenije na pojav dekompenzacije in umrljivosti smo uporabili Coxovo analizo z upoštevanjem več faktorske analize neodvisnih spremenljivk študijske skupine. Rezultate smo primerjali s skupino zdravih prostovoljcev.   Rezultati. Ultrazvočna meritev premera mišice psoas je bila uspešna in zanesljiva pri vseh subjektih v kontrolni skupini in pri 54 (72%) od 75 vključenih bolnikov z dekompenzirano jetrno cirozo. Pri bolnikih je bila povprečna vrednost US-PTHR 20 mm/m (rang: 13-26; IQR 3 mm/m) in povprečna vrednost US-SMI 3.2 cm2/m2 (rang: 1.2-5.5, IQR 1.0 cm2/m2). V kontrolni skupini je bila povprečna vrednost US-PTHR 24 mm/m (rang: 20-28; IQR 2 mm/m) in povprečna vrednost US-SMI 4.5 cm2/m2 (rang: 3.2-6,0; IQR 0.8 cm2/m2). Mediana opazovanja bolnikov je znašala 11,7 mesecev. V tem obdobju je 37 (68.5%) bolnikov potrebovalo hospitalizacijo zaradi ponovne dekompenzacije bolezni. 15 (27.8) bolnikov je umrlo, od tega 12 zaradi vzrokov povezanih z jetrno cirozo. US-PTHR je bil značilno povezan s hospitalizacijo (p<0.0001; HR 0.717; 95% CI: 0.622- 0.828), kakor tudi US-SMI (p<0.0001, HR 0.881; 95% CI: 0.836-0.929). US-PTHR je bil značilno povezan s smrtnostjo (p=0.022; HR 0.825; 95% CI: 0.701-0.973), kakor tudi US-SMI (p=0.017; HR 0.930; 95% CI: 0.876-0.987). Zaključek. Ultrazvočna meritev mišice psoas je uporabna in zanesljiva pri približno 70% bolnikov z dekompenzirano jetrno cirozo. Ultrazvočno zasnovan izračun kazalcev skeletne mišične mase ima napovedno vrednost za pojav hospitalizacije in smrtnosti pri tej skupini bolnikov. Ultrazvočna meritev premera mišice psoas bi lahko predstavljala preprosto obposteljno metodo za stratifikacijo ogroženosti v tej populaciji.20202020-06-14 07:15:07Doktorsko delo/naloga116863sl