<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116846"><dc:title>Uporaba obrazne zaščitne folije za umetno dihanje pri temeljnih postopkih oživljanja</dc:title><dc:creator>Mesec,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Komadina,	Radko	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>srčni zastoj</dc:subject><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>očividci</dc:subject><dc:subject>temeljni postopki oživljanja</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:description>Uvod: Zunajbolnišnični srčni zastoj predstavlja velik javnozdravstveni problem v Evropi. Preživetje bolnika je močno odvisno od ukrepov očividcev. V zadnjem desetletju je veliko raziskovalcev postavljalo vprašanje, ali je umetno dihanje zaradi zahtevnosti izvajanja in vprašljivega učinka na preživetje smiselno obdržati kot del temeljnih postopkov oživljanja (TPO). Manj raziskana sta pripravljenost laikov za dajanje umetnega dihanja in vpliv uporabe zaščitnih sredstev na kakovost izvedbe umetnega dihanja in kakovost TPO. Namen: Želeli smo ovrednotiti uporabo zaščitne folije za umetno dihanje pri izvajanju TPO med laiki in preveriti vpliv uporabe zaščitne folije med umetnim dihanjem na kakovost celotnega oživljanja. Metode dela: Za strategijo raziskovanja smo uporabili presečno študijo. Podatke smo zbirali z beleženjem oživljanj na petih reševalnih postajah v Sloveniji, anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom ter meritvami na modelu za oživljanje med študenti zdravstvenih študijskih programov po kabinetnih vajah prve pomoči (PP). Rezultati: Med analiziranimi 123 oživljanji očividci niso uporabili zaščitne folije za umetno dihanje. V anketi je sodelovalo 473 oseb, od tega 314 laikov. Tretjina anketiranih laikov pozna pravilno razmerje stisov prsnega koša in umetnih vpihov pri TPO odrasle osebe. Dobra polovica jih ve, da je zaščitna folija za umetno dihanje del kompleta PP za avtomobiliste, kar v primeru teoretičnih primerov oživljanja v anketi ni pomembno vplivalo na pripravljenost za dajanje umetnega dihanja. Ugotovili smo, da med najpomembnejše spodbujevalne dejavnike za dajanje umetnega dihanja spada medsebojno razmerje očividca in bolnika. Z meritvami na modelu smo ob uporabi zaščitne folije za umetno dihanje ugotovili statistično značilno (p &lt; 0,001) podaljšan čas do začetka izvajanja TPO in skrajšan čas stiskanja prsnega koša, ki je izražen kot delež časa izvajanja TPO. Hkrati je uporaba zaščitne folije pri umetnem dihanju statistično značilno (p &lt; 0,005) povečala delež primernih vpihov in zmanjšala delež prekomernih vpihov. Razprava in zaključek: Zaščitna folija za umetno dihanje je v Sloveniji razmeroma dobro prepoznan, vendar nerabljen pripomoček pri dajanju umetnega dihanja. Ker njena uporaba poslabša kakovost TPO, bi bilo bolj smiselno, da bi se na tečajih PP posvetili vajam dajanja pravilnega umetnega dihanja kot uporabi same zaščitne folije. Tečaje bi bilo smiselno dopolniti s pogovori o spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikih za dajanje PP.</dc:description><dc:publisher>[U. Mesec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-13 07:47:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116846</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
