<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116834"><dc:title>Vpis v višjo stopnjo univerzitetnega študija kot mehanizem za postopni prehod na trg dela</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Vlasta Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šumi,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vpis v višjo stopnjo študija</dc:subject><dc:subject>oportunistični vpis</dc:subject><dc:subject>študentje</dc:subject><dc:subject>karierni svetovalci</dc:subject><dc:subject>vodstvo fakultet</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je povezati mnenja študentov, kariernih svetovalcev in vodstva fakultet družboslovnih ved študija Univerze v Ljubljani o nadaljnjem vpisu študentov v višjo stopnjo študija. Pri tem me je zanimalo, kakšen je razlog študentov za njihov vpis v višjo stopnjo študija: ali za tem stoji želja po znanju, želja po lažjem prehodu na trg dela ali gre predvsem za koriščenje bonitet, ki jih prinese status študenta. V kolikor se študentje vpišejo v študij z namenom oportunizma oziroma navideznega vpisa, kako na takšen vpis gleda vodstvo fakultet; ali spremljajo število navideznih vpisov in imajo v namen zmanjšanja navideznih vpisov oblikovane mehanizme preprečevanja ali ne. Kot povezavo med fakulteto in študenti vidim delovanje kariernega centra. Pri tem me je zanimalo, kakšno vlogo ima karierno svetovanje na fakulteti pri zmanjševanju navideznega vpisa. 
V teoretičnem delu naloge sem se oprla na teorijo visokošolskega izobraževanja in masovnega vpisa v študij, procesa prehoda študenta na trg dela in koncept podaljšanja prehoda v odraslost.
V raziskavo sem vključila študente druge in tretje stopnje družboslovnih ved študija Univerze v Ljubljani, prodekane za študijske zadeve in karierne svetovalce omenjenih fakultet. Podatke sem zbrala preko spletne ankete in tremi anketnimi vprašalniki.
Glavne ugotovitve so, da se študenti v višjo stopnjo študija vpišejo predvsem zaradi povečanja svoje zaposljivosti. To kaže na premajhno veljavo prve stopnje bolonjskega študija. Drugi razlog za vpis v nadaljevanje študija je želja po pridobivanju znanja, tretji je dodaten čas za razmislek o svoji prihodnosti. Želja študentov je, da med študijem dobijo več podpore za njihov prehod na trg dela in usmerjen študijski proces v povečanje svoje konkurenčnosti na trgu dela. Vodstva fakultet in karierni svetovalci ocenjujejo, da oportunističnega vpisa v študij na njihovih fakultetah ni oziroma je ta odstotek zanemarljiv. Odgovornost za lažji prehod študentov na trg delovne sile vidijo v soodgovornosti izobraževalne ustanove in študenta. Prostor za izboljšanje zaposljivosti mladih s področja družboslovnih ved študija je v povečanju povezave med trgom dela in študijskim procesom, ureditvi pripravništva, delu na znanju in informacijsko-komunikacijski tehnologiji, angažiranosti in samoiniciativnosti študentov pri študijskem procesu.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-12 09:00:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116834</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
