<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116804"><dc:title>Uporaba mleka v prvi pomoči</dc:title><dc:creator>Možina,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Treven,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>hipoglikemija</dc:subject><dc:subject>poškodbe zob</dc:subject><dc:subject>zastrupitve</dc:subject><dc:subject>opekline</dc:subject><dc:description>Uvod: V drugi polovici 19. stoletja se je oblikoval koncept prve pomoči, kot dolžnost posameznika, da obolelemu ali poškodovanemu nudi neposredno zdravstveno oskrbo. Pri tem so izvajalci prve pomoči morali tudi improvizirati in uporabljati znanja in sredstva, ki so jih imeli v danem trenutku na voljo. Primer takega sredstva je tudi mleko, ki je sestavljeno iz vode, laktoze, maščob, proteinov in mineralov ter vrste drugih biološko aktivnih snovi, pri čemer so nekatere izmed njih esencialne. Danes veljavni napotki za prvo pomoč z uporabo mleka priporočajo pri hipoglikemiji in pri izbitju zoba. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se je uporaba mleka v prvi pomoči spreminjala: kdaj in v katerih primerih se je uporaba mleka priporočala oz. kdaj in v katerih primerih se je uporaba mleka v prvi pomoči opuščala. Metode dela: Uporabljena je deskriptivna metoda dela z zgodovinskim pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Za iskanje virov smo uporabili podatkovne baze CINAHL, MEDLINE, ScienceDirect in Google Scholar, največji poudarek pa je bil na knjižni literaturi v slovenskem jeziku, zlasti od druge polovice 19. stoletja dalje. Rezultati: Rezultati so prikazani v tabelah, ki sistematično prikazujejo mnenja posameznih avtorjev glede uporabe mleka v prvi pomoči in hkrati prikazujejo časovni razpon literature. Prikazan je tudi časovni trak uporabe mleka v prvi pomoči skozi zgodovino ter podan prikaz posameznih izjemnih primerov uporabe mleka v nekaterih nujnih stanjih. V preteklosti se je mleko najpogosteje uporabljalo pri zastrupitvah in opeklinah, kasneje pa se je to zaradi nevarnosti v mleku topnih strupov in aseptične obravnave opeklinskih ran opustilo. Pojavila se je uporaba mleka pri hipoglikemiji in poškodbah zob, kar se priporoča še danes. Razprava in zaključek: V preteklosti se je uporaba mleka priporočala pri porodu, možganski kapi, surovo maslo pa pri zastrupitvi z lizolom. Največji obseg informacij smo pridobili na področju uporabe mleka pri zastrupitvah in opeklinah. Ugotovili smo, da sta, zgodovinsko gledano, ti dve stanji predstavljali glavna razloga za uporabo mleka. Ta je še vedno priporočljiva pri stanju hipoglikemije in izbitja zoba. Uporaba mleka v teh primerih se je začela pred skoraj petnajstimi leti s priporočili v priročniku Uroša Ahčana. Aktualna slovenska priporočila glede uporabe mleka v prvi pomoči se v nekaterih primerih (zastrupitve, opekline) deloma razlikujejo od priporočil v pregledani tuji literaturi.</dc:description><dc:publisher>[M. Možina]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-11 13:52:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116804</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
