<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116727"><dc:title>Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z zmečkaninskim sindromom</dc:title><dc:creator>Veselič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramar,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prestor,	Jože	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>zmečkaninski sindrom</dc:subject><dc:subject>crush poškodba</dc:subject><dc:subject>utesnitveni sindrom</dc:subject><dc:subject>rabdomioliza</dc:subject><dc:description>Uvod: crush poškodbe se pojavljajo pri naravnih nesrečah in nesrečah, ki so posledica človeškega delovanja. Zmečkaninski sindrom je posledica dolgotrajnega pritiska večje sile na del telesa z veliko mišično maso. Pri tem pride do razpada mišic oziroma rabdomiolize, ki povzroči prehod znotraj celičnih komponent v krvni obtok. Namen: namen diplomskega dela je s pregledom literature opisati zmečkaninski sindrom in vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta izven bolnišničnega okolja. Metode dela: uporabili smo deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom domače in tuje literature. Za iskanje literature smo uporabili iskalnike PubMed, GoogleScholar in DiKUL ter podatkovne baze MedLine, CINAHL in Cochrane Library. Uporabili smo recenzirane članke s prosto dostopnim celotnim besedilom, ki so bili objavljeni med letoma 2010 in 2019. Rezultati: poškodovanci sprva ne kažejo znakov prizadetosti. Njihovo zdravstveno stanje se nato hitro spremeni. Zaradi redkosti pojava zmečkaninskega sindroma imajo reševalci lahko težave pri prepoznavanju. Ob oteženem reševanju ekipe nujne medicinske pomoči za pomoč prosijo druge službe, ki s tehničnim reševanjem omogočijo hitrejšo oskrbo poškodovancev. Pristop in obravnava poškodovanca potekata po algoritmu ITLS. Najustreznejši ukrep pri obravnavi zmečkaninskega sindroma je nadomeščanje tekočin. Razprava: obravnava poškodovanca se naj začne takoj, ko je pristop varen. Upoštevanje algoritma ITLS omogoči hitrejši proces dela in sistematičnost oskrbe. Čeprav točno določenega protokola za nadomeščanje tekočin ni na voljo, ta ukrep zmanjšuje pojavnost ledvične odpovedi in umrljivost. Zaključek: redkost pojava zmečkaninskega sindroma zahteva dodatno izobraževanje zdravstvenega kadra o redkih nujnih stanjih.</dc:description><dc:publisher>[T. Veselič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-06 07:46:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116727</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>