<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116606"><dc:title>Ocena dnevne osvetljenosti stanovanjskega stavbnega fonda v Sloveniji po drugi svetovni vojni</dc:title><dc:creator>Rak,	Gaj	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>večstanovanjske stavbe</dc:subject><dc:subject>dnevna svetloba</dc:subject><dc:subject>osvetljenost prostorov</dc:subject><dc:subject>faktor dnevne svetlobe</dc:subject><dc:subject>standard SIST EN 17037:2019</dc:subject><dc:subject>numerične analize osvetljenosti</dc:subject><dc:subject>metoda za izračun faktorja dnevne svetlobe</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je obravnavanih deset večstanovanjskih stavb iz območja Slovenije, ki datirajo v obdobje od druge svetovne vojne in vse do danes. Za te stavbe je v prvem delu s statično metodo določitve faktorja dnevne svetlobe (D) podana ocena osvetljenosti z dnevno svetlobo na nivoju bivalnih delov in spalnic pri izbranih dvosobnih stanovanjih. Metoda in rezultati so prilagojeni preveritvi zahtev standarda Dnevna svetloba v stavbah (SIST EN 17037:2019), skladno z vsebinskimi izhodišči standarda iz dodatka A in dodatka B za določitev in preveritev ciljnega faktorja dnevne svetlobe (DT) in najmanjšega ciljnega faktorja dnevne svetlobe (DTM). Drugi del obsega preveritev in določitev korelacije med geometrijskimi in optičnimi lastnostmi prostora/stavbe v povezavi z dobljenimi rezultati iz numeričnih analiz. V ta namen so določeni kontrolni modeli za spremljanje različnih vplivov posameznih geometrijskih in optičnih dejavnikov na dnevno osvetljenost prostora. Na podlagi rezultatov analize osvetljenosti za kontrolne modele je podana metoda, ki omogoča določitev povprečnih vrednosti faktorja dnevne svetlobe in temelji izključno na geometrijskih in optičnih lastnostih površin prostora/stavbe. Metoda je preizkušena na stanovanjih iz nabora desetih obravnavanih večstanovanjskih stavb, rezultati pa so podani v grafični obliki s primerjavo z vrednostmi faktorjev dnevne svetlobe iz numeričnih analiz osvetljenosti. V končnem delu magistrske naloge je na primeru dveh stavb izvedena preveritvena ocena vpliva energijskih in večjih prenov stavbnega ovoja na osvetljenost notranjih prostorov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-29 08:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116606</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
