Vpliv bimodalnega poslušanja na razumevanje govora v hrupuCigler, Petra (Avtor) Battelino, Saba (Mentor) polžev vsadekIzhodišča. Bimodalna slušna stimulacija predstavlja možnost zdravljenja asimetrične izgube sluha s pomočjo souporabe polževega vsadka na enem ušesu in konvencionalnega slušnega aparata na drugem. Raziskave tujih avtorjev navajajo, da tovrstno binauralno poslušanje omogoča predvsem boljšo lokalizacijo zvokov in lažje razumevanje govora, še posebej v hrupnem okolju ali pri pogovoru z več sogovorniki, ter pripomore k večji kakovosti življenja. Namen študije je bil ugotoviti vpliv bimodalnega poslušanja na razumevanje govora v hrupu pri implantiranih osebah in preveriti, ali na razumevanje govora v hrupu pri bilateralnem poslušanju posredno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so: čas nastanka okvare sluha, čas uporabe polževega vsadka, stopnja izgube sluha na neimplantiranem ušesu, vzrok izgube sluha, druga pridružena obolenja, slušno-govorna rehabilitacija po implantaciji, dnevna (so)uporaba polževega vsadka in slušnega aparata, subjektivna percepcija bimodalnih uporabnikov glede posameznih parametrov slušne zaznave – naravne kakovosti poslušanja zvokov okolice, zmožnosti orientacije in lokalizacije zvoka v prostoru, potrebe po odgledovanju in uporabi znakovnega jezika. Metodologija. V raziskavo je bilo vključenih 34 odraslih implantiranih bolnikov (tj. 57,6 % bimodalno slišečih oseb glede na celotni reprezentativni vzorec) s progresivno asimetrično izgubo sluha, ki so vodeni na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ter pri sporazumevanju poleg najmanj enoletne uporabe polževega vsadka na kontralateralnem ušesu souporabljajo tudi konvencionalni slušni aparat. Pri preverjanju razumevanja govora v hrupu smo uporabili krajšo presejalno različico originalnega slovenskega govornega testa, ki predstavlja adaptacijo Freiburškega govornega testa, prilagojenega za slovenske govorce. Govornoavdiometrično testiranje je potekalo v treh različnih pogojih poslušanja po 50 pomensko različnih enozložnih besed – s pomočjo unilateralne uporabe polževega vsadka in slušnega aparata ter bimodalne slušne stimulacije. Za namen raziskave je bil sestavljen tudi vprašalnik o vplivu bimodalnega poslušanja na razumevanje govora v hrupu. Rezultati. Glede na uspešnost govornoavdiometričnih meritev pri bilateralni stimulaciji opažamo občutno boljši rezultat pri bolnikih s postlingvalno okvaro sluha (55,9 % udeležencev v raziskavi) kot pri prelingvalno oglušeli skupini (p = 0,004). Prav tako ugotavljamo povezavo med večjo stopnjo izgube sluha na neimplantiranem ušesu s statistično pomembno zmanjšanim učinkom binauralnega poslušanja v hrupnem okolju (p = 0,007), medtem ko se je izkazalo, da rezultat govornega testa v hrupu pri bimodalno slišečih osebah ni statistično pomembno povezan s časom redne uporabe polževega vsadka (p = 0,421), z izvajanjem slušno-govorne rehabilitacije po implantaciji (p = 0,616), s celodnevno redno souporabo obeh slušnih pripomočkov (p = 0,197), z drugimi pridruženimi obolenji (p = 0,671) in vzrokom izgube sluha (p = 0,630). Kljub temu opažamo, da uporaba polževega vsadka skupaj s slušnim aparatom omogoča statistično značilno izboljšanje uporabnikove subjektivne ocene glede razumevanja govora v hrupu (p = 0,005) ter posameznih parametrov slušne zaznave – naravnejšo kakovost poslušanja zvokov okolice (p = 0,008), sposobnost orientacije in lokalizacije zvoka v prostoru (p = 0,000), zmanjšano potrebo po odgledovanju (p = 0,003). Čeprav primerjava rezultatov govorne avdiometrije med obema unimodalnima načinoma poslušanja ne kaže statistično značilne razlike pri razumevanju govora v hrupu (p = 0,291), se delež prepoznanih enozložnic pri uporabi bimodalne stimulacije glede na monauralno poslušanje s slušnim aparatom (p = 0,0001) in polževim vsadkom (p = 0,001)močno izboljša, pri čemer večja uspešnost ob binauralnem poslušanju v primerjavi z unilateralno uporabo polževega vsadka ne odpravlja uporabnikove potrebe po pomoči z odgledovanjem (p = 0,007). Zaključek. Subjektivna percepcija udeležencev v raziskavi in tudi doseženi rezultati govornoavdiometričnih meritev kažejo, da bimodalna slušna stimulacija v primerjavi z monauralnim načinom poslušanja zagotavlja boljše prepoznavanje govora v hrupnem okolju in pripomore k izboljšanju uporabnikove subjektivne ocene glede posameznih parametrov slušne zaznave – naravne kakovosti poslušanja zvokov okolice, lociranja zvočnih dražljajev v prostoru in redkejšega branja z ustnic.20202020-05-29 04:34:12Magistrsko delo/naloga116599sl