<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116522"><dc:title>Ohranjanje kulturne krajine v Sloveniji kot rezultat izobraževanja kmetov o možnostih in registraciji dopolnilnih dejavnosti</dc:title><dc:creator>Lednik,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Udovč,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dopolnilne dejavnosti</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>kulturna krajina</dc:subject><dc:subject>ohranjanje</dc:subject><dc:subject>zaraščanje</dc:subject><dc:description>Na kulturno krajino vplivata dva procesa – človek s svojim poseganjem in narava, ko človek opusti svoje dejavnosti na določenem območju. Na zaraščanje kmetijskih zemljišč v Sloveniji, poleg razdrobljenosti kmetijskih zemljišč in težavnega reliefa, vpliva tudi neekonomičnost kmetijstva. Opuščanje kmetovanja in posledično zaraščanje kmetijskih zemljišč je ena od posledic upadanja dohodkov iz kmetijstva in vse težjega preživljanja z le temi dohodki. Tisti, ki kmetovanja ne želijo opustiti, se v okviru svojih preživitvenih strategij vse pogosteje odločajo za druge vire zaslužka. Dopolnilne dejavnosti zagotavljajo večji dohodek in izboljšujejo ekonomski položaj kmetij, prav tako pripomorejo k ohranjanju obdelanosti kmetijskih površin, ohranjanju kmetijske pridelave in kulturne krajine. V nalogi smo ugotavljali povezavo med organizacijo usposabljanj za dopolnilne dejavnosti na kmetijah in registracijo novih dopolnilnih dejavnosti. Zanimalo nas je, ali se kmetje prijavljajo na izobraževanja zaradi uvedbe dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in kolikšen delež prijavljenih nato na kmetiji dejansko registrira dopolnilno dejavnost. Izvedeti smo želeli tudi, ali dopolnilne dejavnosti pripomorejo k ohranjanju kmetijske kulturne krajine, ohranjanju poselitve podeželja in kmetijske dejavnosti. Ugotovili smo, da se anketirani nosilci dopolnilnih dejavnosti izobraževanj v večini niso udeleževali specifično zaradi uvedbe dopolnilnih dejavnosti, prav tako tečaji niso vplivali na njihovo odločitev o uvedbi dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Je pa uvedba dopolnilnih dejavnosti vplivala na to, da so nosilci obdelovali vsaj toliko ali več kmetijskih zemljišč, kot bi jih sicer. Analiza rabe kmetijskih zemljišč in primerjava s številom kmetijskih gospodarstev z dopolnilnimi dejavnostmi kažeta, da večje število le-teh ugodno vpliva na ohranjanje kmetijstva in kulturne krajine.</dc:description><dc:publisher>[M. Lednik]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-27 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116522</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
