Primernost tiskarskih barv z nižjo stopnjo migracije za fleksibilno embalažoKrajnc, Urška (Avtor) Gregor Svetec, Diana (Mentor) Bračko, Sabina (Komentor) fleksibilna embalažafleksotiskoptična mikroskopijapolimerna folijaSEM tiskarske barve z nižjo stopnjo migracijeŽivila morajo biti neoporečna, zato je vloga embalaže, materialov in tiska, da zagotovijo neprepustnost embalaže in omejijo migracijo komponent iz embalažnih materialov in tiskarskih barv. Zato se začnejo v zadnjem času intenzivneje uporabljati tiskarske barve z nižjo stopnjo migracije, ki zahtevajo optimizirane postopke tiska, v primerjavi s klasičnimi tiskarskimi barvami. Migracija snovi s tiskarskimi barvami z nižjo stopnjo migracije potiskanih zamreženih površin mora biti znotraj predpisanih meja. UV sušeče tiskarske barve za fleksotisk so namenjene tisku na polimerno embalažo za prehrambene izdelke, v tem primeru na termoskrčljive rokave. Namen magistrskega dela je bil analizirati lastnosti tiskarskih barv posredno prek odtisov dveh vrst tiskarskih barv (standardnih tiskarskih barv in tiskarskih barv z nižjo stopnjo migracije), narejenih na treh polimernih folijah: orientiran polistiren (OPS), polivinil klorid (PVC) in polietilen tereftalat (PET), in rezultate primerjati z deklariranimi podatki ter med seboj. Cilj raziskave je bil trem nepotiskanim in šestim potiskanim vzorcem določiti osnovne, mehanske in površinske lastnosti ter jih izpostaviti sledečim dejavnikom: reagentom – šibki kislini, močni alkaliji, alkoholu in organskemu topilu – ter mehanskemu drgnjenju. Optične lastnosti potiskanih površin so bile nato analizirane s pomočjo optičnega in vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM). Rezultati kažejo, da so preizkušene polimerne folije kakovostne, saj imajo osnovne in mehanske lastnosti skladne z deklariranimi – primerna natezna trdnost, togost in žilavost. Raziskava je pokazala, da je pri potisku s tiskarskimi barvami z nižjo stopnjo migracije ustrezna adhezija s polimernimi folijami, primerno gladka površina, ustrezne minimalne vizualne ter barvnometrične razlike in relativno enakomeren nanos tiskarske barve. Reagenti, izmed katerih imata na potiskano površino največji vpliv alkohol in organsko topilo, vplivajo na vse odtise, še najbolj na polimerne folije polivinil klorid. Pri vizualni analizi s SEM zajetih posnetkov, so opazne razlike v morfologiji površine v obliki skupkov pigmentov in temnejših vdolbin, ki nakazujejo na nekoliko neenakomerno premešane, porazdeljene ali posušene tiskarske barve. Najboljše lastnosti ima s tiskarskimi barvami z nižjo stopnjo migracije potiskana polimerna folija iz polietilen tereftalata, nato iz orientiranega polistirena, medtem ko je nekoliko manj kakovosten odtis le-te na polimerni foliji polivinil klorid.20202020-05-26 09:01:36Magistrsko delo/naloga116507sl