Temperatura in higiensko-tehnično stanje potrošnikovega hladilnikaŠkufca, Tina (Avtor) Ovca, Andrej (Mentor) Jevšnik Podlesnik, Mojca (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvogospodinjski hladilnikitemperaturahigiensko-tehnično stanjeroki uporabnosti živilnavade potrošnikovUvod: Okužbe in zastrupitve s hrano predstavljajo vedno večji javnozdravstveni problem. Po poročanju Evropske agencije za varno hrano (EFSA), glede mesta potrjenih izbruhov okužb in zastrupitev s hrano, največji delež že vrsto let zasedajo domača gospodinjstva. EFSA je v letnem poročilu za leto 2017, izmed vseh prijavljenih primerov okužb in zastrupitev s hrano v Evropski uniji (EU), kot glavni znani vzrok za obolenja v domačem gospodinjstvu izpostavila neustrezno toplotno obdelavo živil, medtem ko drugo mesto zaseda neustrezna temperatura shranjevanja živil. Namen: Namen magistrskega dela je zato dobiti vpogled v zagotavljanje hladne verige pri potrošnikih in njihove navade. Metode dela: Z metodo »snežne kepe« je bilo v raziskavo vključenih 50 gospodinjskih hladilnikov, v katerih smo izmerili temperaturo zraka in središčno temperaturo standardiziranega testnega izdelka. Na osnovi vnaprej pripravljenega ocenjevalnega obrazca ter evidenčnega lista smo ocenili higiensko-tehnično stanje v hladilniku, navade potrošnikov, preverili roke uporabnosti živil ter spremljali pogostost odpiranja vrat hladilnika. Rezultati: Povprečna središčna temperatura standardiziranega testnega izdelka je znašala 5,9 °C (SD = 2,2 °C). Prav tako je povprečna temperatura zraka v hladilnikih potrošnikov znašala 5,9 °C (SD = 2,2 °C). Povprečne vrednosti temperatur zraka v hladilniku so bile neustrezne v 70 % preučevanih primerov, medtem ko so bile povprečne središčne temperature standardiziranega testnega izdelka neustrezne v 64 % primerov. Povprečna središčna temperatura standardiziranega testnega izdelka v hladilnikih na vasi je znašala 5,5 °C (SD = 2,0 °C), medtem ko v mestu 6,3 °C (SD = 2,4 °C). V mestnem okolju prevladuje večji delež higiensko neustreznih hladilnikov (72 %), medtem ko je v vaškem okolju v omenjenem stanju 32 % hladilnikov. Tehnično stanje materialov v hladilnikih je bilo ustrezno v 94 % primerov. Analiza rokov uporabnosti je pokazala, da je več kot polovica (64 %) pregledanih živil ustreznih. V mestnem okolju je živil s pretečenim rokom uporabe oz. datumom minimalne trajnosti 72 %, medtem ko je v vaškem okolju znašal ta delež 56 %. Potrošniki na vasi v povprečju odprejo vrata hladilnika 15-krat na dan, potrošniki v mestu pa 13-krat na dan, kar pa nima bistvenega vpliva na dvig središčne temperature testnega izdelka. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo na ustreznejše temperaturno stanje v hladilnikih v Sloveniji v primerjavi z večino hladilnikov tujih držav. Večje pomanjkljivosti se kažejo v znanju in navadah potrošnikov, zato bi bilo smiselno razmisliti o novih (učinkovitejših) načinih informiranja oziroma izobraževanja potrošnikov.[T. Škufca]20202020-05-15 07:46:46Magistrsko delo/naloga116109sl