<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116077"><dc:title>Trajnejši ukrepi za varstvo otrokove koristi</dc:title><dc:creator>Valantič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:subject>otrokova korist</dc:subject><dc:subject>ukrepi za varstvo otrokove koristi</dc:subject><dc:subject>ukrepi trajnejšega značaja</dc:subject><dc:subject>Družinski zakonik</dc:subject><dc:description>Otrokova korist je osnovno vodilo družinskega prava. Posebno pozornost otrokovi koristi namenja tudi Družinski zakonik, ki je stopil v veljavo 15. aprila 2019 in nadomešča prej veljavni Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Z Družinskim zakonikom je pravni standard otrokove koristi povzdignjen na raven načela. Na ta način je zakonodajalec poudaril pomen te vrednote in dokončno uveljavil primarni položaj otroka in otrokove koristi v družinskem pravu. Primarno vlogo pri skrbi za otroka in otrokovo korist je Družinski zakonik zaupal staršem, k varstvu otrokove koristi v vseh dejavnostih in postopkih pa je zavezal tudi vse druge, ki so v kakršnikoli zvezi z otrokom. Ko starši neustrezno izvajajo starševsko skrb in s tem ogrožajo otrokovo korist, nastopi obveznost države, da poseže v družinska razmerja in zavaruje otroka ter njegove koristi. Družinski zakonik prinaša tudi spremembe na področju razdelitve pristojnosti med državnimi organi, ki skrbijo za varstvo otrokove koristi. Za temeljni instituciji varstva otrokove koristi Družinski zakonik postavlja sodišče in center za socialno delo, ki sta v okviru svojih pristojnosti dolžna izvesti vsa potrebna dejanja in ukrepe za zavarovanje otrokove koristi. 
Novost, ki jo prinaša Družinski zakonik, je tudi enoten sistem ukrepov za varstvo koristi otroka, ki jih sodišče izreka, ko je otrokova korist ogrožena. Ukrepe za varstvo otrokove koristi Družinski zakonik deli na začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepe trajnejšega značaja. Magistrsko diplomsko delo predstavlja ukrepe trajnejšega značaja med katere sodijo: omejitev starševske skrbi, odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju, omejitev ali odvzem pravice do stikov, odvzem otroka staršem, namestitev otroka v zavod in odvzem starševske skrbi. Ukrepi trajnejšega značaja so namenjeni varstvu osebnih in premoženjskih koristi otroka. O ukrepih trajnejšega značaja odloča sodišče, ki pri odločitvi upošteva mnenje centra za socialno delo.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-13 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116077</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
