Predlog geološke učne poti na Lubnik v Škofji LokiHartman, Tanja (Avtor) Žvab Rožič, Petra (Mentor) Škofjeloški konglomeratškofjeloški ploščati apnencigeološka učna potLubnikŠkofja Loka.Pred časom je bil iz strani občine Škofja Loka podan predlog o izdelavi naravoslovnih poti v njeni okolici, s tem da bi bil velik poudarek na geoloških vsebinah. Tako se je rodila ideja o izdelavi geološke učne poti. Številne predhodne raziskave, diplomske naloge in magistrsko delo ter obsežno kartiranje širšega ozemlja Škofje Loke v okviru terenskih vaj na Naravoslovnotehniški fakulteti, so pokazale raznolikost in pestrost kamnin na tem območju. Ena izmed najbolj primernih tras za geološko učno pot je vsekakor planinska pot med starim mestnim jedrom mesta Škofje Loke in Lubnikom, saj sta zaporedje kamnin na tej poti, kot tudi strukturna zgradba izredno pestri in raznoliki. Pot naj bi bila, na željo občine, speljana tako, da bi čim manj posegala v naravo. Po pregledu terena in izdankov je bila geološka učna pot speljana po že obstoječih, markiranih poteh, ki so predvsem domačinom, dobro znane. Tukaj se namreč v izredno dinamičnem zaporedju menjavajo mezozojske globljemorske kamnine Slovenskega bazena, katere sledimo od najmlajših pri Škofji Loki, do najstarejših pri vasi Gabrovo pod Lubnikom. Še višje proti Lubniku naletimo na prelomni kontakt med bazenskimi kamninami in zgornjetriasnimi kamninami Dinarske karbonatne platforme. Iz slednjih je sestavljen tudi vrh Lubnika. S prostim očesom so vidne različne teksture, barve in tudi oblike kamnin. Te so posledica različnih sedimentacijskih okolij njihovega nastanka. Nad kamnine Slovenskega bazena je pri Škofji Loki s kotno diskordanco odložen tudi Škofjeloški konglomerat, kar je verjetno eden najlepših primerov tovrstne diskordance pri nas. Dodatno vrednost tej poti pa dajo tudi spremljajoči kraški pojavi. V Škofjeloškem konglomeratu in Dachsteinskih apnencih imamo lepo razvite podzemne in tudi površinske kraške oblike. Na območju Lubnika je tako veliko število večjih in manjši jam in brezen, med katerimi je najbolj znano Marijino brezno. Dobrih 200 višinskih metrov pod vrhom Lubnika pa je ena najbolj znanih jam, imenovana Kevderc, do katere vodi markirana in zavarovana pot. Za izbrane točke so izdelane znanstvene podlage ter osnutki poljudnoznanstvenih tekstov za publikacijo o tej poti. Na geološki učni poti spoznamo, katere kamnine so bile za domačine v prejšnjem stoletju, zanimive tudi v gradbene namene. Podani so tudi številni predlogi predstavitve vsebin na terenu ter povezava z že obstoječimi potmi in vsebinami v okolici mesta. Predstavljeni so primeri »uporabe« geološke učne poti za potrebe večjih skupin, kot so npr. šole in vrtci. Posebej za njih so podani predlogi interaktivnega sodelovanja in učenja skozi celotno pot. Za skupine turistov so predlagani opisi v različnih tujih jezikih in možnosti najema vodiča, ki bi jih spremljal na poti. Predlagana je tudi izdelava »tematske sobe« v muzeju na loškem gradu, kjer bi bila predstavljena geologija v sliki in besedi za širše območje Škofje Loke. V sklopu geološke učne poti so predlagane tudi povezave z drugimi vsebinami, ki bi dodatno popestrile ponudbo in zanimanje za občino Škofja Loka. S temi vsebinami bi občina dodatno pridobila na turistični prepoznavnosti mesta. Tovrstni projekt bi predstavljal tudi osnovo za morebitne nadaljnje projekte s podobno filozofijo na drugih primerljivih območjih.20202020-05-09 09:00:13Diplomsko delo/naloga116053sl