<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116040"><dc:title>Vključevanje slabovidnih starejših v prostočasne okupacije</dc:title><dc:creator>Lebar,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>slabovidni</dc:subject><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>prostočasne okupacije</dc:subject><dc:subject>adaptacija</dc:subject><dc:description>Uvod: S staranjem prebivalstva se povečuje tveganje za določene zdravstvene probleme. Eden izmed teh je starostna izguba vida ali slabovidnost. Zmanjšanje funkcije vida lahko prispeva k težavam pri vključevanju v vsakodnevne aktivnosti. Na področju prostega časa se pojavi največ omejitev. Slabovidne starejše osebe imajo namreč več prostega časa kot delovno aktivna populacija. Namen: Pregledati izsledke raziskav delovno terapevtske obravnave starejših slabovidnih oseb. Zanimale so nas adaptacijske strategije za omogočanje participacije teh oseb v prostočasne okupacije. Raziskali smo kakšna je kakovost preživljanja prostega časa slabovidnih starejših oseb. Metode dela: V diplomskem delu je bil uporabljen sistematičen pregled literature. Iskanje literature je potekalo preko Google Učenjaka in Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, ki omogoča dostop do podat-kovnih baz ScienceDirect, Cochrane Library, MEDLINE (PubMed) in Whiley Online Library. Pri iskanju je bil uporabljen časovni okvir od leta 2009 do 2019, vključeni so bili članki s celotnim besedilom, v angleškem jeziku. V končno analizo je bilo vključenih 13 znanstvenih člankov. Rezultati: Rezultati pregleda literature kažejo na to, da se slabovidnost v starosti povezuje s slabšo kakovostjo življenja. Starejši se v večji meri poslužuje-jo pasivnih aktivnosti v domačem okolju. Izvedbo prostočasnih okupacij si olajšajo z uporabo optičnih, neoptičnih in elektronskih pripomočkov. Okupacije si pogosto prilagodijo brez delovnoterapevtske ali katerekoli druge strokovne obravnave. Brez obravnave se postopoma krči nabor prostočasnih okupacij, v katere so se pred izgubo vida vključevali. Razprava in zaključek: Delovni terapevt skozi obravnavo osebi omogoča ohranjanje prostočasnih okupacij in ji pomaga poiskati nove, enako zanimive, aktivnosti. Poleg tega osebo seznani s pripomočki za slabovidne in jo nauči pravilne uporabe. Za najučinkovitejša sta se izkazala pristop reševanja problemov in multidisciplinarni pristop. Pri obravnavi ne smemo pozabiti na pomen družinskih članov kot čustvene opore in pomoči pri izvajanju aktivnosti.</dc:description><dc:publisher>[L. Lebar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-09 07:47:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116040</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>