<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116027"><dc:title>Higiensko-tehnični ukrepi na področjih oskrbe s pitno vodo in osebne higiene v Gambiji</dc:title><dc:creator>Štibernik,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fink,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oder,	Martina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>Gambija</dc:subject><dc:subject>osebna higiena</dc:subject><dc:subject>higiensko-tehnična analiza</dc:subject><dc:subject>tehnični ukrepi</dc:subject><dc:subject>izobraževalni ukrepi</dc:subject><dc:subject>cilji trajnostnega razvoja</dc:subject><dc:description>Uvod: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 je bila sprejeta z razlogom dokončne realizacije ciljev, ki so bili zastavljeni že leta 2000 s sprejetjem »Deklaracije tisočletja«. V Agendi je med drugim zapisano, da je potrebno do leta 2030 vsem zagotoviti enakopravno brezplačno osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo ter dostop do pitne vode in urejenih sanitarij. Namen: Namen magistrske naloge obsega higiensko-tehnično analizo izbrane hiše in lokalne šole s poudarkom na oskrbi s pitno vodo ter analizo znanja na področju osebne higiene med učenci četrtega razreda. Metode dela: V magistrski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Higiensko-tehnično analizo lokalne hiše in šole smo izvedli s pomočjo sistematičnega opazovalnega lista in na podlagi ugotovljenega stanja predlagali tehnične ukrepe. V lokalni šoli smo z uporabo namensko pripravljenega testa, ki je bil prilagojen ciljni populaciji, analizirali znanje četrtošolcev na področju osebne higiene. Po opravljeni analizi smo s petdnevnim usmerjenim izobraževanjem učencem predstavili različna področja osebne higiene. Rezultati: Po opravljeni higiensko-tehnični analizi hiše in šole smo ugotovili, da predstavljajo nekatera odstopanja tveganje za zdravje prebivalcev in osnovnošolcev. Tveganje za zdravje v lokalni hiši predstavljajo predvsem neurejeni sanitarni pogoji, nezaščiten vodnjak za pridobivanje pitne vode in neurejeni higiensko-tehnični pogoji kuhinje. V šoli predstavljajo tveganje za zdravje priprava šolskih obrokov na dvorišču in neurejenost umivalnikov za umivanje rok. Rezultati prvega testa znanja o področjih osebne higiene so pokazali, da učenci osebno higieno povezujejo z vero, učenjem, pranjem oblačil in kuhanjem. Po opravljenih izobraževalnih ukrepih so začeli razlikovati elemente osebne higiene od drugih sklopov higiene in vere. Razprava in zaključek: Na podlagi trajnostnih ciljev smo predlagali tehnične ukrepe za odpravljanje higiensko-tehničnih pomanjkljivosti, s katerimi bi lahko do leta 2030 dosegli cilje trajnostnega razvoja, ki so zapisani v Agendi 2030.</dc:description><dc:publisher>[M. Štibernik ]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-08 07:47:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116027</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
