<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115987"><dc:title>PRIMERJALNA ANALIZA DELAVSKE PARTICIPACIJE V IZBRANIH DRŽAVAH</dc:title><dc:creator>ERBEŽNIK,	NINA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Durnik,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>delavska participacija</dc:subject><dc:subject>vključevanje delavcev</dc:subject><dc:subject>finančna participacija</dc:subject><dc:subject>svet delavcev</dc:subject><dc:subject>obveščanje</dc:subject><dc:subject>posvetovanje</dc:subject><dc:subject>soodločanje</dc:subject><dc:description>V obdobju po gospodarski krizi, ko si gospodarstvo opomore, BDP narašča, spopadamo pa
se s pomanjkanjem delovne sile za deficitarne poklice in odhajanjem najviše izobražene
delovne sile v tujino, iščemo rešitve, pri čemer je lahko prav delavska participacija tista, ki
dobi večji pomen pri upravljanju kadrov in podjetij na splošno.
V diplomskem delu proučujemo delavsko participacijo na splošno ter bolj podrobno na
primerih Švedske, Španije in Slovenije. Pri tem uporabljamo analitično, deskriptivno,
primerjalno metodo in metodo kompilacije. V raziskovalnem delu se osredotočamo na
rezultate Eurofondovih raziskav s področja delavske participacije in jih poskušamo razložiti
z značilnostmi sistemov v izbranih državah. Z raziskavo smo ugotovili, da je uspešnost
delovanja sistema povezana z višjo izobraženostjo delovne sile. Ugotovili smo tudi, da sta
Slovenija in Švedska državi, v katerih je sodelovanje na visoki ravni, kar potrjuje
predstavništvo delavcev v nadzornem svetu in upravnem odboru. V primeru Španije so na
tem mestu pomanjkljivosti. Ugotovili smo, da zakon, ki točno določa obseg informacij, ki
jih delodajalec mora deliti z delavskim predstavništvom, ni pogoj za njihovo pridobivanje.
Z raziskovanjem smo odkrili tudi nekatere mogoče izboljšave, ki se nanašajo na slovenski
sistem delavske participacije. Po vzoru Švedske bi lahko slovenski sindikati spremenili
svojo strategijo v smeri večjega povezovanja in s tem povečevanja svoje latentne moči. To
pa bi lahko privedlo do večjega zaupanja delovne sile v sindikate in posledično povečanje
članstva. Menedžment bi lahko pristopil k zadevam z večjo voljo po komunikaciji s svetom
delavcev. Po vzoru španskih delavskih podjetij – t. i. sociedades laborales – bi lahko država
omogočila delavski odkup podjetij, iz katerih želi delno ali v celoti umakniti svoje
lastništvo.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-05 15:50:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115987</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
