<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115981"><dc:title>POZABLJENI OTROCI</dc:title><dc:creator>Bevk,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poštrak,	Milko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>stigma</dc:subject><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>zapor</dc:subject><dc:subject>pomen socialnega dela.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo govori o izzivih, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, zaradi prestajanja zaporne kazni enega od staršev. 
V teoretičnem uvodu je opredeljeno, kako se otroci in mladostniki odzovejo na staršev odhod v zapor, kako to vpliva na njihove odnose z ostalimi družinskimi člani, vrstniki in šolo. Definiran je pojem travmatskega dogodka, ki ga prinese ločitev otroka od starša. Ta lahko privede do posttravmatske stresne motnje, saj obdobje, ko je otrok ločen od starša, postane obdobje velike ranljivosti otroka oz. mladostnika. Prav tako je opredeljen pojem stigme, saj se otrok srečuje tudi s starševo stigmo. V diplomskem delu je opredeljena vloga socialnega delavca, ki pomaga premagovati izzive, s katerimi se sooča otrok ali mladostnik. Raziskovalni del temelji na kvantitativni metodologiji anketnih vprašalnikov, empirični del pa odgovarja na vprašanja, kaj otrok doživlja, ko je soočen z izgubo starša zaradi prestajanja zapone kazni in ali bi otroci v tistem trenutku potrebovali psihosocialno pomoč socialne delavke. 
Ugotovitve raziskave kažejo, da staršev odhod v zapor vpliva na veliko vidikov otrokovega življenja in da bi otroci oz. mladostniki potrebovali ustrezno pomoč socialne delavke oz. delavca.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-05 09:00:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115981</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
