<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=115971"><dc:title>Primerjava HPLC tehnik z uporabo reagentov ionskih parov ter mešanih separacijskih režimov za določevanje farmacevtskih učinkovin</dc:title><dc:creator>Kastelic,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pompe,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kromatografija ionskih parov</dc:subject><dc:subject>kromatografija z mešanimi separacijskimi režimi</dc:subject><dc:subject>4-aminofenol</dc:subject><dc:description>Za ločevanje polarnih in ionskih spojin v okviru reverzno fazne tekočinske kromatografije visoke ločljivosti se pogosto uporablja kromatografija ionskih parov in kromatografija z mešanimi separacijskimi režimi. V okviru magistrskega dela sem primerjal primernost uporabe teh dveh pristopov za razvoj metode za določevanje vsebnosti 4-aminofenola. Preverjena in ovržena je bila možnost dosega retencije 4-aminofenola na nekaterih pogostih reverzno-faznih kolonah proizvajalca Kinetex: C18, C8, Luna C5, Phenyl Hexyl in F5. Preučil sem vpliv uporabe različnih reagentov ionskih parov (natrijev dodecilsulfat, natrijev heptilsulfonat, trifluoroocetna kislina in perklorat) na stanje kromatografske kolone. Vpliv na kolono sem preveril z injiciranjem testne raztopine (uracil, naftalen, acetofenon, toluen) pred uporabo reagentov ionskih parov, po uporabi le teh in po različnih postopkih spiranja, namenjenih regeneraciji kolone. Na teh različnih stopnjah sem spremljal kromatografske parametre vrhov ter sipanje njihovih vrednosti. Natrijev dodecilsulfat in natrijev heptilsulfonat zagotovita retencijo 4-aminofenola na izbrani C18 kromatografski koloni. Z uporabo trifluoroocetne kisline in perklorata to ni bilo možno. Stacionarna faza je močno modificirana po uporabi natrijevega dodecilsulfata, za regeneracijo je zato potrebno dolgotrajno spiranje (&gt;48 ur) pri agresivnih pogojih (pufer z visoko ionsko močjo – 100 mM in pH 6,0). Ostali reagenti ionskih parov niso signifikantno trajno modificirali stacionarne faze. Kolona Sielc Primesep 100 je bila izbrana kot ustrezna stacionarna faza z mešanimi separacijskimi režimi. Na obeh razvitih metodah je bila izvedena osnovna validacija, iz njih pa sta bili še modificirani ter preverjeni metodi za določevanje sorodnih substanc analita. Zaradi problematike modifikacije stacionarne faze, regeneracije s spiranjem, posledično težko dosegljive ponovljivosti med kolonami in nasploh zahtevnejše izvedbe pri uporabi reagentov ionskih parov se je za boljšo alternativo pri določevanju 4-aminofenola kot ionskega analita izkazala tehnika uporabe stacionarne faze z mešanimi separacijskimi režimi.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-04 09:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115971</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
