Povezanost med brezposelnostjo mladih odraslih, samopodobo in odnosi v izvorni družiniPevc, Karmen (Avtor) Simonič, Barbara (Mentor) brezposelnostmladi odraslisamopodobasamospoštovanjeodnosiizvorna družinasocialna ranljivostvključenostizključenostdelodružinapartnerski odnosučiteljšolamladostništvostaršiDoktorsko delo obravnava področje brezposelnosti mladih odraslih, samopodobe in odnose v izvorni družini. Mladi odrasli spadajo med najbolj ranljive skupine, ko govorimo o možnostih zaposlovanja na trgu delovne sile. V prvem delu avtorica podrobneje opisuje pomen dela za človeka in njegovo preživetje. Podrobneje opiše pojem brezposelnosti in kakšne so lahko posledice za posameznika, ki je izključen iz sistema dela, še zlasti ob dolgotrajnejši brezposelnosti, ko se spoprijema z ekonomskimi, socialnimi in psihičnimi težavami. Avtorica v drugem delu doktorskega dela podrobneje predstavi obdobje mlade odraslosti, ki se v današnji pozni moderni srečuje s svojo ranljivostjo, ko ob zaključku izobraževalne poti mladi ne dobijo priložnosti za vključitev na zaposlitveni trg. Mladi odrasli tako podaljšujejo svoje mladostništvo v pozna dvajseta leta. Vse dlje živijo v svojih izvornih družinah in kasneje začenjajo svojo samostojno pot v svet odraslosti in ustvarjanje svojega lastnega življenja in družine. V tem poglavju avtorica govori tudi o posledicah brezposelnosti za mladega posameznika, ki z entuziazmom želi vstopiti v delovni svet in pokazati svoje znanje, znanje deliti z drugimi, si pridobiti nove veščine in predvsem živeti svoje sanje. Mladi ob tem postajajo ranljivejši, izključeni iz družbenega okolja in nimajo možnosti, da bi živeli enako življenje kot tisti mladi, ki so se uspeli zaposliti in osamosvojiti. Ob objektivnih razlogih podaljševanja življenja mladih odraslih v izvornih družinah je treba poudariti tudi vse pogostejše subjektivne razloge za podaljševanj mladosti in življenje v izvornih družinah. Mladi danes kljub zaposlitvi še vedno ostajajo doma pri svojih starših in živijo nekakšno na pol odraslo življenje, ki se prepleta z relativno prijateljskimi odnosi, ki jih imajo mladi s svojimi starši, ki jim nudijo ekonomsko in socialno varnost. Avtorica v tretjem delu disertacije govori o pomembnosti samopodobe za življenje posameznika. Samopodoba so predstave, ki jih imamo o sebi, ki vplivajo na naše delovanje in to, kako se predstavimo zunanjemu svetu. Razvoj samopodobe je predstavljen skozi posamezna razvojna obdobja posebej (predšolsko in šolsko obdobje, mladostništvo in odraslost). V obdobju mladostništva se samopodoba razvija najbolj intenzivno in doseže svoj vrh. Takrat so še posebno pomembni soustvarjalci samopodobe (starši, učitelji in učno okolje, vrstniki itd.). Razvoj samopodobe se nadaljuje tudi v obdobju odraslosti, ko se samopodoba prepleta z drugimi pomembnimi dejavniki (delo, zaposlitev, ustvarjanje družine, partnerstvo, izguba zaposlitve itd.), ki lahko globoko zamajejo posameznikovo samopodobo. V četrtem delu disertacije avtorica predstavi pomen družine za posameznika in kakšna je njena vloga. Dandanes se veliko govori, da družina izgublja svoj pomen, in večkrat se spominjamo, kako je bilo včasih vse drugače in predvsem bolje. Na podlagi vseh tranzicijskih in družbenih sprememb družina doživlja spremembe in transformacijo znotraj sebe, kar je današnja realnost. Dogajanje sprememb avtorica prikaže tudi z nekaterimi statističnimi prikazi. Navkljub soočanju s spremembami družinskosti, njenimi oblikami, načini življenja je še vedno splošno znano, da ima družina velik pomen in vlogo v življenju vsakega posameznika. V empiričnem delu doktorske disertacije avtorica s pomočjo kvantitativne raziskave predstavi razlike med brezposelnimi in zaposlenimi mladimi odraslimi v doživljanju samopodobe in funkcionalnosti odnosov v izvorni družini ter razišče korelacije med omenjenimi dimenzijami. V raziskavi je sodelovalo 406 udeležencev, od tega 221 zaposlenih in 185 brezposelnih mladih odraslih. Pri analizi podatkov statistične pomembnosti razlik med brezposelnimi in zaposlenimi mladimi odraslimi v funkcionalnosti izvorne družine je bila ugotovljena pomembna razlika na nivoju elementa intimnosti, to je zaupanja in razvijanja zaupanja, ki so ga bolje ocenili zaposleni udeleženci. Vendar na osnovi ostalih pridobljenih rezultatov hipoteza ni bila v celoti potrjena. Analiza raziskave je pokazala tudi statistično pomembne razlike v oceni samopodobe med brezposelnimi in zaposlenimi anketiranimi mladimi odraslimi. Hkrati je avtorica uspela dokazati razlike med brezposelnimi v oceni trajanja brezposelnosti. Analiza statističnih podatkov je pokazala tudi pomembnost funkcionalnih odnosov v oceni samopodobe. Ker je raziskava pokazala bistvene povezave med posameznimi področji, to dokazuje oz. daje sklepati, kako pomembna je povezava med področji družina – samopodoba – brezposelnost in vpliv družine na razvoj posameznika.[K. Pevc]20192020-05-02 09:00:08Doktorsko delo/naloga115958sl